Šolanje psa je proces, ki ga je z mladičkom priporočljivo začeti čim bolj zgodaj. Kako hitro se bo učil je odvisno od mnogih dejavnikov in težko je reči kdaj je pes popolnoma izšolan. Učljivost psa je odvisna od njegove inteligence, pripravljenosti za delo, svojeglavosti ter predvsem tudi človeškega faktorja. Tako kot mora biti pes pripravljen za delo s človekom, mora biti tudi lastnik sposoben, da ustrezno motivira psa za učenje.
Koliko časa potrebuje pes, da osvoji določen ukaz, je odvisno od tega koliko ponovitev je potrebnih, da uspešno izvede posamezno vajo. Nekatere pasme so bolj učljive in bolj pripravljene sodelovati s človekom, medtem ko so druge bolj samovoljne, trmaste in o naših zahtevah raje dvakrat premislijo. Tiste bolj učljive zlahka osvojijo osnovne ukaze in se z veseljem učijo tudi zahtevnejših trikov. Nekatere pasme pa je težje motivirati za delo, vendar pa lahko s pravo nagrado in načinom učenja tudi te marsikaj naučimo.
Katere pasme najlažje šolamo?
Čeprav lahko s pravilnim pristopom prav vsakega psa izšolamo, pa je potrebno pot do cilja pogosto prilagoditi posamezni pasmi in individualnemu karakterju psa. Nikakor ne drži, da so nekatere pasme 'neumne' in se jih ne da izšolati - le pravi način si moramo izbrati in biti dovolj potrpežljivi! Sama inteligenca psa je pri šolanju manjšega pomena - važna je predvsem motivacija in želja psa po sodelovanju z vodnikom.
Pri šolanju se tradicionalno najbolj izkažejo ovčarske pasme (borderski ovčar, nemški ovčar,…), ki so hkrati zelo inteligentne in izredno pripravljene sodelovati in ugajati človeku. Tudi kodri veljajo za eno najbolj inteligentnih pasem, zato potrebujejo izredno malo ponovitev in so se sposobni naučiti vrsto najrazličnejših ukazov. Močno učljivi so tudi prinašalci (labradorec, zlati prinašalec,…), torej pasme, ki so bile skozi zgodovino vzrejene za tesno sodelovanje s človekom.
Po drugi strani pa so terierji, nekatere lovske in bolj k borbenosti nagnjene pasme lahko precej bolj samovoljne in potrebujejo bolj izkušene vodnike, v njihovo šolanje pa je potrebno vložiti več energije, vztrajnosti in truda – to pa nikakor ne pomeni, da so manj inteligentni! Te pasme so bile vzrejene z namenom samostojnega dela in odločanja, zato nam te psi ne bodo slepo verjeli na ukaz, ampak si moramo njihovo sodelovanje prislužiti. Zato je pri šolanju takih pasem izjemno pomembno, da ohranimo njihovo zanimanje, da so treningi kratki in brez odvečnih ponovitev, kjer bi psu hitro postalo dolgčas.
S čim nagrajujemo?
Pri šolanju lahko uporabljamo vrsto pripomočkov, ki pomagajo motivirati psa. Nekaterim psom bolj ustrezajo nagrade v obliki priboljška, drugim igrače (oz. igra), tretji pa si želijo le malce pozornosti in pohvale. Na kaj se vaš pes najbolje odziva boste sčasoma ugotovili sami. Lahko pa uporabljate tudi različne vrste pripomočkov in šolanje tako naredite še bolj zanimivo. Bistveno je pri tem, da pes dobi neko vrsto nagrade (četudi je to samo pohvala, verjetno pa bo za priboljšek bolj motiviran) in s tem potrdilo, da je to, kar je naredil, prav. Psi v osnovi hrepenijo po človeški pozornosti, zato večina njihovega vedenja cilja na pridobivanje le-te. Neželenega vedenja zato ne kaznujte, še zlasti če ga pri njem niste neposredno zalotili, saj običajno zadostuje že to, da tako vedenje ignorirate. Sčasoma bo pes sam ugotovil katera ravnanja so zaželena (in nagrajena) in katera mu ne prinesejo nobene oblike pozornosti, ter se bo seveda držal tistih, ki imajo za rezultat interakcijo z lastnikom.
Pomemben trik pri uporabi priboljškov kot nagrado pri šolanju je ta, da vedno učimo lačnega psa. Pes, ki se je ravnokar najedel, ne bo tako motiviran za priboljške, kot je lačen pes. Seveda pa obstajajo psi, ki jih hrana ne zanima in jim ne predstavlja velike motivacije. Za take poiščemo alternativno nagrajevanje.
Pri uporabi igrač oz. igre za nagrajevanje poskrbimo, da za šolanje uporabljamo druge igrače/pripomočke kot jih ima pes sicer na voljo za igro. S tem preprečimo, da bi se igrač naveličal in so mu tako med šolanjem vselej zanimive. Na tako nagrado se bodo dobro odzvale pasme z visokim plenskim nagonom, kot na primer terierji.