SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
Vrsta in velikost: 7. FCI skupina - ptičarji, srednje velik
Teža: 20 kg - 32 kg
Višina: 61 cm - 69 cm
Barva: bela z rumenimi, oranžnimi ali jetrnimi oznakami
Dolžina dlake: kratka
Odpadanje dlake: povprečna
Življenjska doba: povprečno 10 let
Bivalni prostor: hiša z vrtom, prenočevanje na toplem
Velikost legla: 5 - 6 mladičkov
LESTVICA KARAKTERISTIK (1 - najmanj, 5 - najbolj)
Velikost 3
Zahtevnost nege 2
Odpadanje dlake 3
Zahtevnost vzgoje 3
Potrebna aktivnost 4
Primeren za otroke 3
Se ujame z drugimi živalmi/psi 4
Čuvaj, ki opozori 3
Čuvaj, ki brani 1
Primeren za: izkušene
Idealen lastnik: družine z otroki, fizično aktiven človek, lovec
SPLOŠEN OPIS PASME
Angleški pointer ali poenter izvira iz Anglije v 16. stoletju. Sprva so jih uporabljali za lov na zajce in ptiče, saj so precej hitri in imajo dober vid. Ime Pointer (kazalec) so dobili po drži, ki jo zavzamejo v trenutku, ko locirajo plen. V dvajsetem stoletju so postali zelo popularni tudi kot družni psi, saj se dobro prilagodijo tudi v pol-urbanem okolju.
V pasmi je veliko lovskega psa, nekaj hrta, lisičarja, nekaj bull terierja, pa tudi španskega pointerja. Je lovski, pa tudi vodni pes.
KARAKTER IN TEMPERAMENT
To je izjemno energičen pes in navdušen lovec. Če dobi dovolj gibanja, je doma lahko zelo miren, sicer pa precej uničujoč. To je potrpežljiv, prijazen, zvest, vdan in čist ljubljenček. Je ena izmed najboljših družinskih pasem, ki se dobro razume z otroki in drugimi živalmi. Ni ga težko šolati in z lastnikom razvije posebno močno vez. Ni pretirano dober čuvaj, a bo lastnika vselej opozoril na pretečo nevarnost. Je previden okrog neznancev. Lovski nagon se pri mladičku pojavi zgodaj, že pri približno osmih tednih starosti, zato je nujno, da je vselej na vrvici ali v ograjenem vrtu. Lovil bo vsako stvar, ki bo bežala pred njim.
UJEMANJE Z DRUGIMI ŽIVALMI
Dobro se razume tako s psi, kot z drugimi ljubljenčki, najboljše pa je, da so ti skupaj že od samega začetka. Ptice in glodavce bo verjetno, zaradi svojega lovskega nagona, preganjal.
KOMPATIBILNOST Z OTROKI
Pointerji so zelo priljubljeni družinski psi, deloma zaradi njihove sproščenosti z otroki. Svoji družini so zelo vdani in bodo tolerirali otroško vedenje, vključno s piskajočimi zvoki in vlečenjem za rep ter ušesa. Obenem je prednost tudi to, da jih, zahvaljujoč njihovi velikosti, otrok ne more nenamerno poškodovati. Čeprav so primerni za družine z otroki vseh starosti, pa mora otroke, zlasti manjše, v njihovi navzočnosti vedno nadzirati odgovorna odrasla oseba.
DLAKA
Dlaka angleškega pointerja je gosta in gladka, z naravnim leskom. Ker je to vodni pes, ima naravno vodoodpornost. Na otip je gladka in ravna, za razliko od nekaterih drugih vodnih psov, ki imajo bolj valovito dlako. Barva kožuha je običajno bela z madeži ali pikami v črni ali različnih odtenkih rjave barve, lahko pa je tudi enobarvna.
NEGA
Gladka pointerjeva dlaka ne zahteva veliko nege. Dlaka mu povprečno izpada, občasno krtačenje bo torej poskrbelo za odmrlo dlako, umazanijo in lesk kožuha, lahko pa ga tudi nežno zdrgnete z grobo brisačo. Uživajo tudi v masaži s krtačo z dolgimi gumijastimi konicami. Redno ga je potrebno pregledovati za spremembe na koži, saj imajo lahko zelo občutljivo kožo. Posledično je potrebno paziti tudi pri izbiri primerne zaščite proti bolham in klopom. Tudi njihova ušesa potrebujejo čiščenje vsakih nekaj tednov. Z mehko gazo nežno obrišite zunanjost ušesa, nikoli pa ne posegajte v ušesni kanal. Lesk njegove dlake izhaja iz olj, ki se nahajajo na njej in ga ščitijo pred zunanjimi vplivi, ter so razlog, da je pointerjev kožuh odporen na vodo. Z agresivnimi šamponi uničujemo ta olja, zato se izognite uporabi šamponov. Šamponiranje naj bo letno opravilo, povsem sprejemljivo pa je redno tuširanje z mlačno vodo.
ZDRAVSTVENE TEŽAVE
Angleški pointer je načeloma precej zdrava pasma, za katero pa so v starosti značilne težave s kolki. Mladički so zelo aktivni in se v prvem letu pogosto poškodujejo, vendar ponavadi ni trajnejših posledic. Nekatere dedne genetske bolezni, ki pestijo angleškega pointerja: displazija kolkov, ki se pojavi v zrelih letih in se kaže kot artritično obolenje kolkov, zdravi pa se z analgetiki ali operacijo. Ker je obolenje dedno, ga lahko preprečite tudi s testiranjem in izbiro zdravih staršev vašega psa. Angleški pointerji so nagnjeni tudi k epilepsiji, težavam s ščitnico, pritlikavosti in različnim težavam s kožo.
VZGOJA IN TRENING
Angleški pointer je precej svojeglav in ima nizko koncentracijo, zato mora biti šolanje zanimivo in pritegniti njegovo pozornost. Ker je precej energična pasma, je dobro, da je v proces učenja vključena tudi neka mera aktivnosti. Posledično se bo vaš pointer tudi lažje zbral in bo bolj poslušen. Ker želi ugajati lastniku, je najpomembnejša doslednost pri ukazih. Vpitje in grobost pri tem psu ne bosta imela učinka, najboljša kazen pa je, da psu odrečete svojo bližino. Vendar psa nikoli ne kaznujte za dejanje pri katerem niste bili prisotni. Potrpežljivost, vztrajnost in doslednost so v tem procesu ključne lastnosti dobrega lastnika. Težavo zna predstavljati tudi navajanje na čistočo, zato je pomembno, da ste v prvih mesecih veliko prisotni ob kužku in opazujete znake, ki pomenijo, da mora na potrebo. Ko jih boste sposobni prepoznati, boste lahko kužka pravočasno odpeljali ven in le-ta se bo hitro navadil, da potrebe opravlja zunaj. Zgodnja socializacija in šolanje sta ključ do uspeha. Pointer bo poslušal katerega koli člana družine, če se boste dogovorili za dosledne in jasne ukaze.
ZAHTEVANA AKTIVNOST
Ta pes potrebuje ogromno dnevne aktivnosti, vsaj dve uri na dan, zato ni primeren za neaktivne družine ali posameznike z malo prostega časa. Potreboval bo dolge sprehode, igro v parku ali na vrtu, tek, užival pa bo tudi, če ga vzamete s seboj v hribe ali na kolesarjenje. Nekateri radi tudi plavajo in prinašajo predmete. Če imate v gospodinjstvu več psov in med njimi starejšega pointerja, je med igro potrebno paziti na njegovo zdravje. So namreč izredno tekmovalni psi in ne bodo odnehali dokler se povsem ne utrudijo. Previdnost, da se pri tem ne poškodujejo, ni odveč.
PRIMEREN BIVALNI PROSTOR
Veliko bolje kot v urbanem, se počuti v ruralnem okolju, kjer lahko svobodno teče in porabi vso odvečno energijo. Ima kratko, a gosto dlako, zato ni preveč občutljiv na nizke temperature. Ni primeren pes za stanovanje. Zelo hvaležen bo za velik ograjen vrt, kjer bo lahko prosto tekal in raziskoval. Ograja naj bo obvezno visoka. Ne prenaša dobro samote, zato ni priporočljivo, da ga puščate samega dlje časa. Rad se udeleži aktivnosti na prostem, sicer pa je raje v hiši kot v pesjaku.