SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
Vrsta in velikost: 3. FCI skupina – terierji, zelo majhen
Teža: 3,5 kg -4,5 kg
Višina: 23 cm
Barva: modro-rumenorjava
Dolžina dlake: dolga
Odpadanje dlake: minimalno
Življenjska doba: do 20 let
Bivalni prostor: hišni pes, v stanovanju ali hiši z vrtom, prenočevanje z lastnikom in družino
Velikost legla: povprečno 4 mladički
LESTVICA KARAKTERISTIK (1 - najmanj, 5 - najbolj)
Velikost 1
Zahtevnost nege 4
Odpadanje dlake 1
Zahtevnost vzgoje 2
Potrebna aktivnost 2
Primeren za otroke 2
Se ujame z drugimi živalmi/psi 3
Čuvaj, ki opozori 4
Čuvaj, ki brani 0
Primeren za: začetnike
Idealen lastnik:fizično manj aktiven človek, družine s starejšimi otroki, starostnik;
SPLOŠEN OPIS PASME
Izvor Avstralskega svilnatega terierja ni docela poznan. Najpogostejše prepričanje je, da je nastal v 19. stoletju s parjenjem Yorkshireskega terierja in navadnega Avstralskega terierja. Dolgo časa sta obe, svilnata in običajna različica Avstralskega terierja veljali za isto pasmo z različnimi značilnostmi, dokler ju niso v sredini 20. stoletja ločili in priznali za samostojni pasmi.
Že od nekdaj je bil to predvsem družni pes, vendar je, kot večina terierjev zelo uspešen tudi pri lovljenju škodljivcev.
KARAKTER IN TEMPERAMENT
Energičen, radoveden, ljubezniv kužek, ki pa ni primeren za vsakogar. V mnogih pogledih spominja na Yorkshireskega terierja, tako po svojem zunanjem izgledu, kot tudi karakterno. Znani so po tem, da so precej teritorialni in dobri lovci na manjše glodavce. Na splošno so prijazni in ljubeznivi, a lajajo na neznance, zaradi česar so, ne glede na svojo velikost, odlični čuvaji.
Zahtevajo ogromno pozornosti in se najraje zadržujejo v lastnikovi bližini. Ne marajo biti sami doma, raje vidijo, če jih vzamete s seboj. Dejstvo, da so majhni, kompaktni in izredno prilagodljivi, vam to omogoča. Kot vsi terierji, so zelo inteligentni, a tudi trmasti. Ne zavedajo se svoje velikosti in se bodo brez pomisleka zapodili v dvakrat večjega psa, prepričani, da branijo svoj teritorij.
UJEMANJE Z DRUGIMI ŽIVALMI
Z drugimi psi v gospodinjstvu se bo dobro razumel, če bo z njimi od malega. Agresijo do drugih psov in manjših živali je priporočljivo preprečiti z zgodnjo in obsežno socializacijo. Z glodavci jim ne gre zaupati.
KOMPATIBILNOST Z OTROKI
Ta pes ni primeren za družine z majhnimi otroki, boljše se bo razumel s starejšimi, razumnimi in lepo vzgojenimi otroki. Manjši otroci lahko psa nenamerno poškodujejo, saj gre za izredno majhnega in krhkega kužka, obenem pa ta pasma ne mara, da jih otroci vlečejo za rep ali ušesa ter jemljejo igrače ali hrano in lahko v afektu ugrizne. Če imate starejše, razumne otroke, lahko premislite o nakupu tega psa za vašo družino.
DLAKA
Kožuh Avstralskega svilnatega terierja je ena njegovih najizrazitejših lastnosti. Ima dolgo, gladko dlako, ki praktično nikoli ne izpada in je brez vonja. Lastniki, ki se s svojimi terierji ne udeležujejo pasjih razstav, jim dlako običajno postrižejo, saj je tako nega manj zahtevna. Daljša dlaka zahteva ogromno nege. Pri razstavnih psih je dlaka na hrbtu in obrazu dolga, dlaka na nogah pa krajše postrižena. Dlaka na obrazu psa je lahko problematična, saj zaradi nje ne vidi, prav tako pa se vanjo ujamejo delci hrane. Lahko jo krajše pristrižete ali na vrhu glave spnete z lasnico, da bo kuža lažje videl.
NEGA
Če dlako pustimo dolgo, potrebuje dnevno krtačenje, da se v njej ne naredijo vozli. To pomeni precejšnjo obvezo – nujno petnajst minut krtačenja in česanja na dan. Redno potrebuje kopanje z nežnim pasjim šamponom, občasno pa bo prišlo v poštev tudi striženje. Ob tem ne pozabite poskrbeti za dentalno higieno, saj je pri majhnih psih pogosta paradontoza. Poskrbite tudi za redno striženje krempljev, pregledovanje oči in ušes za razna vnetja ter zaščito proti zunanjim in notranjim parazitom.
ZDRAVSTVENE TEŽAVE
Ameriški goli terier nima veliko zdravstvenih težav kot ostale gole pasme. Edina težava so lahko občasni kožni izpuščaji in mozoljčki zaradi potenja, ki pa izginejo sami od sebe. Znane so tudi nekatere alergije.
VZGOJA IN TRENING
Avstralski svilnati terier zahteva nekaj potrpljenja pri vzgoji, vendar je načeloma zelo inteligenten in se hitro uči. Težavo lahko predstavlja navajanje na čistočo, zato bo potrebno veliko potrpežljivosti in vztrajnosti, da tega terierja navadite na opravljanje potreb zunaj. Najboljše se odziva na šolanje, ki temelji na doslednosti, pohvalah, nagradah in ljubezni. Uporabite pozitivno spodbudo, za učenje pa ga motivirajte z raznolikim programom vzgoje, saj se hitro naveliča in upira rutinskemu šolanju. Šolanje in socializacijo začnite kar se da zgodaj.
Zapominte si tudi, da nervozna skrb za tega majhnega psa lahko vpliva na njegovo samozavest, tako da lahko razvije »sindrom majhnega psa«, postane nesiguren, agresiven in bojazljiv. Na splošno ti psi po naravi niso taki, saj so pogumni in se ne zavedajo svoje majhnosti, lastniki pa smo tisti, ki jim vcepimo prepričanje, da so majhni in nebogljeni.
ZAHTEVANA AKTIVNOST
Gre za majhno pasmo, ki ima ogromno energije, ki jo pokuri že preko dneva, zato ne potrebuje veliko aktivnosti. Redni sprehodi in igra bodo poskrbeli, da bo vaš terier zadovoljen in se ne bo dolgočasil, čemur bodo hvaležni predvsem vaši čevlji in pohištvo. Na sprehodih bodite previdni pri interakciji z drugimi psi, zgodnja socializacija pa bo preprečila, da bi razvili agresivno vedenje.
PRIMEREN BIVALNI PROSTOR
To je primeren pes za stanovanje, zelo zadovoljen pa bo tudi že z manjšim ograjenim vrtom. Pesjak pri tej pasmi nikakor ne pride v poštev, prenočevati mora z lastnikom, pa tudi sicer se raje zadržuje v njegovi bližini.