SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
Vrsta in velikost: 2. FCI skupina – pinči, šnavcerji, molosi in švicarski planšarski psi, velik
Teža: 32 kg – 45 kg
Višina: 63 cm - 72 cm
Barva: črna in temno rjava z rdečimi lisami,
Dolžina dlake: kratka, trda in gosta, priležna, sijoča
Odpadanje dlake: zmerno
Življenjska doba: 8 – 12 let
Bivalni prostor: hišni pes, zelo slabo prenaša mraz, zato je zanj obvezno prenočevanje v stanovanju ali v hiši
Velikost legla: 3 - 8 mladičkov
LESTVICA KARAKTERISTIK (1 - najmanj, 5 - najbolj)
Velikost: 4
Zahtevnost nege: 2
Odpadanje dlake: 3
Zahtevnost vzgoje: 4
Potrebna aktivnost: 4
Primeren za otroke: 3
Se ujame z drugimi živalmi/psi: 3
Čuvaj, ki opozori: 4
Čuvaj, ki brani: 3
Primeren za: izkušene
Idealen lastnik: fizično aktiven človek (športnik), družine s starejšimi otrok
SPLOŠEN OPIS PASME
Izvira iz Nemčije, kot edina nemška pasma pa je dobil ime po svojem vzreditelju Louisu Dobermann-u in je ena redkih pasem, ki ime nosi po osebi. Najpomembnejšo vlogo pri nastanku pasme imajo tako imenovani »mesarski psi«, ki so že takrat veljali kot relativno vzrejna »pasma«. To so bili predniki današnjega Rottweilerja, pomešani z vrsto ovčarja iz Thuringena v črni barvi z rdeče-rjavimi ožigi, pinča, manchesterskega terierja, velikega angleškega hrta, lovskih pasem (npr. weimnaranec, gordonski seter), beaucerona, mastifa ter veliko drugih lokalnih psov. S to našteto mešanico je Louis Dobermann vzrejal v 70. letih prejšnjega stoletja. Tako je dobil »svojo pasmo«, delovne pse, ki niso bili samo dobri čuvaji, pač pa tudi močni, stabilni, ostri psi, ter izjemni lovci na zveri-roparice. Gre torej za popolnima umetno ustvarjeno pasmo, staro dobrih 100 let.
Že v preteklosti so dobermani veljali za »žandarske pse«, tudi danes jih uporabljajo kot službene, vojaške in policijske pse, vse bolj pa postaja doberman tudi dober družinski pes..
KARAKTER IN TEMPERAMENT
Dobermani so zelo energični, zvesti, poslušni, atletski psi, v mladosti pa so precej navihani in trmasti, samci so dominantnejši kot samice. Do svoje družine so dobermani zelo ljubeči, tujce pa napadejo samo, če menijo, da je njegova družina v nevarnosti. To je ena najbolj zvestih in nepodkupljivih pasem, s tem, da so nekateri zelo navezani na celotno družino, drugi pa izključno le na eno osebo. Slednje ni odvisno toliko od same vzgoje in šolanja, predvsem je pogojeno s prirojenimi preddispozicijami posameznega psa. Veliko je tudi takšnih dobermanov, ki so sila prijazni celo do tujcev in se celo pustijo božati, seveda pa je to odvisno od vzgoje in privolitve ali odobritve s strani njegovega gospodarja. To so po naravi zelo samozavestni psi, vendar pa sami po sebi niso agresivni, razen, če smo jih tako naučili.
UJEMANJE Z ŽIVALMI
Z drugimi živalmi dobermani načeloma nimajo težav, vendar jih je nujno potrebno socializirati takoj, ko pes pride v hišo. Je zelo dominanten, zato morajo biti drugi ljubljenčki v vašem domu podredljivi, da bodo shajali brez konfliktov.
KOMPATIBILNOST Z OTROKI
Dobermani se z otroki ponavadi zelo dobro razumejo, se radi z njimi igrajo, celo spali bi skupaj z njimi, če jim seveda to dovolimo. Jasno pa je, da so tudi primeri dobermanov (kot pri vseh ostalih pasmah), ki niso tako navdušeni nad otroško družbo. V tem primeru se doberman raje umakne, kar je vsekakor zelo dobra rešitev. Nadzor odrasle osebe pri zelo majhnih otrocih je obvezen.
DLAKA
Dlaka je kratka, trda in gosta. Običajno je temnejše barve s svetlejšimi lisami po prsih in okoli gobca. Zelo redko se pojavljajo tudi albini, katerih dlaka je bele barve.
NEGA
Ne potrebujejo veliko nege, krtačenje enkrat tedensko in občasno jih obrišemo z mokro brisačo, da odstranimo odvečne dlake. Blag šampon uporabimo ko je res nujno, po kopeli pa ga posušimo tako,da ga dodobra obrišemo z brisačo.
ZDRAVSTVENE TEŽAVE
Nagnjeni k vratnemu spondilitisu (wobbler sindrom) zaradi fuzije vretenc vratu in kompresije hrbtenjače, možna tudi podedovana bolezen krvi (Von Willebrandova bolezen ali pasja hemofilija), ter prekomerna telesna teža v srednjih letih. Prav tako so nagnjeni h kožnim izpuščajem, displaziji kolkov in prirojenim napakam srca. Danes je pogost tudi rak, kar pa seveda ni pasemsko pogojeno, saj je bolezen pogosta pri vseh pasmah in tudi mešancih.
VZGOJA IN TRENING
So zelo inteligentni psi in zelo radi ubogajo lastnika. Potrebna je zgodnja socializacija z drugimi psi, da kasneje ne pride do agresivnosti, prav tako pa to velja tudi za socializacijo z ljudmi. Potrebujejo obsežno usposabljanje, saj se zaradi svoje prevladujoče osebnosti ne pustijo tako zlahka nadzorovati. Ne učite dobermana za psa čuvaja, ker v tem primeru lahko postane zelo agresiven, česar pa si ne želite. Pes je sam po sebi dovolj zaščitniški, da bo odličen pes čuvaj. Zelo pomembno je, da bo vsak član družine s samozavestno ravnal s psom, sicer bo pes hitro prevzel vlogo »vodje« in bo postal nadvladujoč.
ZAHTEVANA AKTIVNOST
Dobermani so zelo aktivni psi, zato dnevno potrebujejo najmanj en daljši in razgiban sprehod, ali še bolje, aktivne sprehode večkrat dnevno. Obožujejo tek, zelo dobri so v agilityu. Fizična in psihična aktivnost jim pomaga, ne le, da ostanejo v formi, pač pa tudi k preprečevanju neželenega vedenja kot posledice izključenosti, saj je doberman zelo rad v človekovi družbi.
PRIMEREN BIVALNI PROSTOR
To ni pes, ki je lahko zaprt v pesjaku ali pa zunaj na verigi, je pes ki mora čas preživeti aktivno, skupaj z družino. Ker so občutljivi na ekstremne temperature, so bolj primerni za večja stanovanja/hiše in notranje življenje.