SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
Vrsta in velikost: 5. FCI skupina – špici in pratipski psi, srednje velik
Teža: 12 kg -23 kg
Višina: 45 cm – 55 cm
Barva: svetlo siva ali rožnata, poleti temno rjava ali črna, z bolj ali manj vidnimi pegami
Dolžina dlake: povsem brez dlake in brez vonja, idealni za alergike
Odpadanje dlake: ni
Življenjska doba: 12 – 15 let
Bivalni prostor: hišni pes, primeren tudi za centralno ogrevana stanovanja, redni dnevni sprehodi
Velikost legla: povprečno 4 mladički
LESTVICA KARAKTERISTIK (1 - najmanj, 5 - najbolj)
Velikost 3
Zahtevnost nege 4
Odpadanje dlake 0
Zahtevnost vzgoje 3
Potrebna aktivnost 3
Primeren za otroke 3
Se ujame z drugimi živalmi/psi 2
Čuvaj, ki opozori 2
Čuvaj, ki brani 1
Primeren za: izkušene
Idealen lastnik: družine s starejšimi otroki, starostnik, alergik/astmatik;
SPLOŠEN OPIS PASME
Mehiški goli pes je izredno stara pasma, poznana že več kot 3000 let, iz obdobja Majev in Aztekov. Odlikuje ga izredna vdanost in inteligenca, stara ljudstva pa so celo verjela, da imajo mistično moč. Zaradi visoke telesne temperature so jih pogosto uporabljali kot grelne blazine in za lajšanje bolečin.
Obstajata dve različici Mehiškega golega psa, delno poraščena in povsem gola varianta. Bolj priljubljena je povsem gola različica, ki je dejansko brez dlake po celem telesu, razen na glavi in konici repa. Druga, poraščena različica Mehiškega golega psa pa ima zelo kratko, mehko in gladko dlako, ravno in položno ob telesu.
Obstajajo pa tudi različne velikosti Mehiškega golega psa:
- Miniaturni mehiški goli pes (25 – 35 cm)
- Pritlikavi mehiški goli pes (35 – 45 cm)
- Standardni mehiški goli pes (45 – 55 cm)
Vse tri različice so vitke, z dolgim vratom in pokončnimi ušesi. Najdemo jih v vseh barvah, barva kože pa se ujema z barvo dlake na glavi in repu. Ker nimajo dlake, je pasma povsem primerna tudi za alergike.
KARAKTER IN TEMPERAMENT
Na videz zelo atraktiven, po naravi pa miren, tih, previden in pozoren, zaradi česar je odličen družinski pes. Je nekoliko nezaupljiv do tujcev. Mehiški goli pes se zelo močno naveže na lastnika in ni bojazni, da bi odtaval ali pobegnil, saj se najraje drži v neposredni bližini svojega gospodarja. Od vseh pasjih vrst ta pasma slovi kot najboljša plezalka, podobno kot mačke se Mehiški goli psi vzpenjajo celo na drevesa. Lajanje pri tej pasmi nikoli ni brez tehtnega vzroka. Kadar lajajo, to pomeni, da želijo lastnika na nekaj opozoriti. Pomembno je, da se v vzgojo, trening, igro in hranjenje vključujejo vsi družinski člani, saj se bo v nasprotnem primeru pes pretirano navezal na enega samega človeka. Pasma ni priporočljiva za začetnike, temveč za bolj izkušene pasje lastnike.
UJEMANJE Z DRUGIMI ŽIVALMI
Če bo živel z njimi od malega, se bo odlično razumel z drugimi hišnimi ljubljenci. Znake agresije lahko pokaže do neznanih psov, kar pa lahko uspešno preprečimo z zgodnjo in obsežno socializacijo.
KOMPATIBILNOST Z OTROKI
Dobro se bo razumel s starejšimi, umirjenimi otroki, s katerimi bo skupaj odraščal. Pri druženju z manjšimi otroki je vselej potreben nadzor odrasle osebe.
DLAKA
Povsem gola različica Mehiškega golega psa ima posamezne šope dlake le na temenu glave in konici repa. Koža je gladka in mehka na otip.
Različica, poraščena z dlako ima kratko, svilnato mehko dlako, ki minimalno izpada.
NEGA
Pri povsem golih psih je najbolj problematična koža, ki zahteva tudi posebno nego. Paziti je treba, da jih brez zaščite proti UV žarkom ne izpostavljamo soncu, saj jih hitro opeče. Za zaščito pred soncem uporabimo losjon z zaščitnim faktorjem, najprimernejši so tisti hipoalergeni, ki so namenjeni za dojenčke. Mehiških golih psov ne smemo prepogosto kopati in uporabljati šamponov, ki mašijo pore na koži, saj je pasma že tako nagnjena k aknam in turom. Najbolj priporočljivo je brisanje psa z vlažno krpo, brez neposredne uporabe vode ali šamponov.
Poraščena različica potrebuje redno krtačenje z mehko krtačo. Kopanje omejimo na priložnosti, ko je to nujno potrebno in uporabljamo blag šampon, da ne uničimo naravne zaščite kože.
ZDRAVSTVENE TEŽAVE
Načeloma je to zelo zdrava pasma, saj specifične genetske težave pri tej pasmi niso zabeležene. Možne so težave s kožo, predvsem z aknami in ogrci, a jih ob primerni negi in upoštevanju nasvetov veterinarja lahko omejimo in celo povsem preprečimo.
VZGOJA IN TRENING
Mehiški goli pes je zelo učljiv, vendar potrebuje izkušenega, dominantnega in odločnega trenerja. Mladiček potrebuje zgodnjo in intenzivno socializacijo, zlasti z drugimi psi, da bi preprečili razvoj kasnejše agresije. Uvajajte veliko discipline, poslužujte se vztrajne, prijazne in pozorne vzgoje, ki naj temelji na vzpodbudi in pohvalah, igri ter občutku pripadnosti in ljubezni. Vzgoja lahko poteka doma ali na prostem. Dominanten karakter boste obvladovali z vztrajnostjo, potrpežljivostjo ter več krajšimi treningi preko celega dneva. Poskušajte preprečiti negativne izkušnje, saj imajo ti psi izredno dober spomin in težko prebolijo in pozabijo. Predvsem izkušnje pri srečanju z drugimi psi so ključne za obnašanje v obdobju odraslosti.
ZAHTEVANA AKTIVNOST
Ta pasma potrebuje ogromno druženja s človekom, pa naj bo to igra doma ali zunaj. Dnevni sprehodi in zadostna pozornost s strani družine, bodo poskrbeli tako za izpolnitev potreb po fizični aktivnosti kot za splošno zadovoljstvo vašega psa.
PRIMEREN BIVALNI PROSTOR
Zaradi svoje velikosti lahko mehiški goli pes živi praktično kjerkoli, bistvenega pomena je le to, da mora ves čas bivati v bližini svojih lastnikov. Ne puščajte ga zunaj in samega dlje časa. Pozimi ga obvezno ustrezno zavarujte pred mrazom, poleti pa pred soncem.