V urbanem okolju, v katerem dandanes živimo je odpoklic nujno potrebna veščina, ki jo mora osvojiti vsak pes, če želimo da ne bi ogrožal sebe ali svoje okolice. Je najbolj pomemben ukaz, ki se ga pes mora naučiti.
Prav zaradi želje po obvladovanju veščine odpoklica, se večina lastnikov odloči za vpis v pasjo šolo, od česar pričakujejo, da se bo kuža naučil poslušnosti. Da pa bi pes resnično osvojil to veščino in se tudi vselej takoj odzval na naš klic, je seveda potrebno ogromno vaje in doslednosti – ne samo pri mladem psu, ampak moramo to veščino s psom vaditi celo življenje.
Z učenjem odpoklica moramo pričeti takoj, ko dobimo novega kužka. Ker je odpoklic velikokrat tudi življenjskega pomena za psa, je treba v učenje vložiti ogromno truda. Pomislimo: v primeru, da pes steče na cesto, za srno ali proti sovražno nastrojenemu psu, mu lahko odpoklic reši življenje!
Kako učimo odpoklic?
Učenja odpoklica se lotimo s pomočjo metode klasičnega pogojevanja. Psu povelje za odpoklic predstavimo kot besedo, ki predstavlja hrano (priboljšek), ki se ji ne bo mogel upreti. Tako bo pes čutil željo, da pride na povelje in si prisluži svoj priboljšek. Nekateri živahni psi se dobro odzovejo tudi na igro s cufo ali met žogice. Sami moramo najti nagrado, ki bo našemu psu največ pomenila. Vajo vselej izvajamo v varnem, mirnem okolju brez motenj. Vselej uporabljamo isti ukaz (izbrano besedo, npr. »pridi!« ali »sem!« ali »tu!« ali žvižg). Tega povelja ne uporabljamo za nič drugega, saj pomeni izključno ODPOKLIC. Jasno, kratko, nedvoumo, vselej enako. Psu nikoli ne smemo dopustiti, da se na naš klic ne bi odzval, zato ga moramo učiti v karseda nadzorovanem okolju.
Vajo odpoklica ponavljamo, vsak dan, v različnih okoljih. Kasneje tudi med igro z drugimi psi, katero mora pes prekiniti in se odzvati na odpoklic. Psa večkrat pokličemo tudi na sprehodih, tudi če je na povodcu, samo zato, da ga nagradimo, ker se je odzval. Poslušnost izdatno nagradimo, psu pa pustimo, da se vrne k prejšnjemu početju.
Najpogostejše napake
- Psa nikakor ne lovimo in ne tekamo za njim!
To početje pes razume kot igro, zato bo takšno vedenje ponavljal. Mirno se obrnemo stran in se mu skrijemo. Predvsem mladiček se bo hitro počutil negotov in bo začel iskati svojega lastnika. Ko pes pride, ga je treba obvezno nagraditi in pohvaliti. Tako bo svoj prihod takoj povezal z nagrado, torej pravilno vedenje s pohvalo in ugodjem.
- Psa nikoli ne kregamo ob vrnitvi!Velika napaka je, da ga ob vrnitvi kregamo ali celo kaznujemo! Pes ne bo vedel, da ga kaznujete za pobeg, ampak bo negativno izkušnjo povezal s svojo vrnitvijo!
- Psa ob vrnitvi ne pripnemo vedno na povodec!Pri učenju odpoklica v začetni fazi se moramo izogibati zelo pogosti napaki, ki se dogaja številnim lastnikom. Če psa spustimo s povodca, ga nikar vsakič ne pripnimo takoj, ko se pridno odzove na odpoklic, ker bo tako odpoklic povezal s pripenjanjem na povodec in se bo temu začel prej ali slej izmikati.
Ko se pes odzove na odpoklic, ga nagradimo, nato pa ga pustimo še nekaj časa prosto tekati okoli. Če naša družina šteje več članov, kužka kličite od enega do drugega, pri vsakem pa naj dobi tudi nagrado. Tako se bo ob učenju tudi zabaval, rekreiral in utrjeval svoje pridobljeno znanje odpoklica.