Noben od nas ne pomisli, da se naš kuža lahko izgubi. Pa vendar tako lahko pride do nezgode, nepazljivosti, neugodnega spleta okoliščin… in kužka kar naenkrat ne najdemo! Kaj v tem primeru storiti in kako se prepričati, da bo kar najhitreje varno nazaj v našem objemu?
Čeprav imamo psa šolanega in pod nadzorom in ni begosumen, pa se ob neugodnem spletu okoliščin vsakemu lahko pripeti nezgoda. Kuža se lahko prestraši in se iztrga iz povodca, pobegne za drugim psom ali divjadjo ali pa preprosto odtava iz domačega dvorišča. Katere korake je potrebno narediti, da se kuža varno vrne domov?
Iskanje na terenu
Psi so v kratkem času zmožni prepotovati kar veliko razdaljo, zato imamo malo možnosti, da ga najdemo, vendar to še ne pomeni, da ga ne iščemo! Iskanje prilagodimo terenu in okolju, v katerem se je kuža izgubil – če je odtaval v domačem okolišu, pomislimo, kje se po navadi rad zadržuje. Gre k sosedu pomalicat mačjo hrano, se v okolici goni kakšna psička, ali gre rad pogledat na otroško igrišče? Obvestimo sosede in okoliške prebivalce, da je naš kuža pogrešan!
Če se je pes izgubil v njemu neznanem okolju, je velika verjetnost, da se bo vrnil na mesto, kjer vas je nazadnje videl, zato ga lahko nekdo čaka tam ali pa mu le pustimo kos našega oblačila, kjer bo kuža počakal na naš prihod. Je odtaval za kakšno mimoidočo skupino ljudi, morda je sledil tujim psom?
Oglaševanje
Živimo v čudovitem času internetne povezanosti, zato lahko v zelo kratkem času dosežemo veliko skupino ljudi, ki nam lahko morda pomaga pri iskanju izgubljenega prijatelja. Čimprej sestavimo oglas, ki naj vsebuje sliko psa, njegovo ime, lokacijo, kjer je bil nazadnje opažen in vaše podatke. Oglas delimo med prijatelje in ga razširimo po socialnih omrežjih. Seveda pomaga tudi, če najditelju ponudimo denarno nagrado!
Veterinarske ambulante in zavetišča
Ko najdemo izgubljenega psa, kontaktiramo najbližje zavetišče ali pa ga odpeljemo k veterinarju, da odčitajo čip. Zato je smiselno, da tudi iskanje našega izgubljenega psa usmerimo v zavetišča in ambulante. V Sloveniji je zakonsko določeno, da je vsak pes čipiran – čip vsebuje kodo, ki jo lahko preberemo s čitalcem in nas v bazi podatkov pripelje do imena in kontakta lastnika. Vendar pa se neredko zgodi, da podatki v bazi niso osveženi, morda čitalec kode ne zazna ali pa se je čip v dolgih letih v podkožju psa premaknil in ga zato ne najdemo. Zato ne izgubljamo časa in sami pokličemo vsa bližnja zavetišča in veterinarske ambulante in jih obvestimo. Morda pa nas kuža že čaka tam!
Preventiva
Seveda pa je najpomembnejša preventiva! Čeprav se lahko zgodi prav vsakemu, pa moramo našega psa kar najboljše zaščititi in se tako prepričati, da se kar najhitreje vrne! Seveda mora biti kuža obvezno čipiran, sami pa moramo poskrbeti, da so naši podatki v bazi aktualni in osveženi v primeru, da zamenjamo telefonsko številko ali se preselimo.
Najhitrejša pot, da se kuža vrne k nam pa je identifikacijski obesek z našo telefonsko številko, ki ga ima kuža vedno okrog vratu! Obesek je najbolj ugodna in najhitrejša rešitev in je nujna oprema vsakega kosmatinca. Namestimo ga lahko na ovratnico ali oprsnico, če pa jih doma snemamo, pa lahko obesek namestimo na tanko ovratnico, ki bo vedno na psu. Tako bo zaščiten tudi, če se ponesreči izmuzne skozi vhodna vrata. S pomočjo identifikacijskega obeska bo lahko prav vsak, ki sreča izgubljenega psa, nemudoma poklical našo telefonsko in nam tako kar najhitreje vrnil kužka.
Izguba našega najboljšega prijatelja je nekaj najhujšega, kar se nam lahko pripeti, zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da ga najdemo in že predhodno zaščitimo z identifikacijskim obeskom!
