V zadnjih letih, zlasti v tujini, vse bolj pa tudi pri nas, zelo narašča priljubljenost tako imenovanih »dizajnerskih psov« oziroma križancev. Križanci, imenovani tudi hibridi, so potomci dveh čistokrvnih psov različnih pasem. Od običajnih mešancev, ki nastanejo z nenačrtovanim parjenjem, se razlikujejo po tem, da je izbira kombinacije in parjenje načrtno, obenem pa lastniki križancev natančno poznajo njihov izvor oz. prednike in lahko na podlagi splošnih značilnosti obeh pasem vsaj deloma predvidijo velikost, dolžino dlake in celo karakterne značilnosti.
Ime »dizajnerski psi« se je teh pasemskih hibridov prijelo zato, ker namerno križanje rejcem omogoča kombinacijo značilnosti dveh različnih pasem. Tako si lahko bodoči lastniki skoraj »oblikujejo« psa po svoji meri. Temu dejstvu se pridružujejo še prikupna »dizajnerska« imena, ki so običajno kombinacija imen obeh pasem. Zlasti priljubljeni so na primer: Goldendoodle (Zlati prinašalec + Koder), Havapoo (Havanski bišon + Koder), Chorkie (Čivava + Yorkshireski terier), Schnoodle (Šnavcer + Koder), Cavachon (Cavalier king charles španjel + Kodrasti bišon), itd.
Vendar poimenovanje »dizajnerski pes« zlahka zavede. Pomembno je vedeti, da lahko pri parjenju dveh različnih pasem pride do kombinacije katerih koli karakteristik obeh pasem. Zato se morajo bodoči lastniki dobro pozanimati o vseh značilnostih obeh pasem in le v primeru, da obe pasmi ustrezata njihovim potrebam, je zanje primeren tudi križanec. Torej če križamo dolgodlako in kratkodlako pasmo, se moramo pozanimati o zahtevah nege za obe pasmi in se nanje pripraviti. Ker se zaželenih lastnosti ne da izbrati, bi bilo neodgovorno zgolj upati na to, da bodo nezaželene lastnosti s parjenjem izginile.
V čem je čar križancev?
So res bolj zdravi od pasemskih psov? Rejci verjamejo, da so križanci prve generacije boljšega splošnega zdravja in bolj čili od čistokrvnih pasemskih psov. Vendar pa to ne moremo z gotovostjo trditi, saj je genetika nepredvidljiva stvar - lahko se namreč zgodi, da pes od staršev podeduje nagnjenost k boleznim, značilnim za obe pasmi! Pogosto so starši mladičev psi, ki zaradi tega ali onega razloga ne bi dobili vzrejnega dovoljenja.
Spada križanec med priznano pasmo?
Kljub naraščajoči priljubljenosti križancev si moramo zapomniti, da noben križanec ni priznana pasma, saj ne ustreza standardom, ki jih priznanje zahteva. Potomci križancev niso konsistentni v tipu in barvi dlake, velikosti in obliki. Po trenutnih standardih v Sloveniji, se križanci po svojem statusu nikakor ne razlikujejo od običajnih mešancev. Vendar pa po svetu obstaja kar nekaj organizacij, ki imajo natančen register vseh križancev. Največja, ameriška ACHC (The American Canine Hybrid Club), jih pozna kar 680!
Kategorije križancev
Glede na generacijo poznamo več kategorij križancev. Niso vsi hibridi zgolj križanci med dvema različnima pasmama. Imamo križance prve generacije, križance druge generacije, križance med križanci prve generacije in pasemskimi psi,… Večkratno križanje sicer poslabša čilost potomcev (ki so lahko zato spet bolj izpostavljeni genetskim boleznim), vendar pa lahko poudari genetske dispozicije ene ali druge pasme. Tako lahko z večkratnim križanjem izpostavimo ali izločimo določeno lastnost, kot je na primer izpadanje dlake.
Tipi križancev
Poznamo torej več tipov križancev:
F1: so križanci prve generacije; nosijo 50% genov ene pasme in 50% genov druge pasme. Primer take pasme je križanec med Labradorcem in Kodrom – Labradoodle. Njegova dlaka je lahko skodrana, ali gladka, mladički v istem leglu se lahko med seboj zelo razlikujejo, verjetno pa bodo imeli manj zdravstvenih težav od njihovih staršev.
F1b: so vzvratni križanci prve generacije; imajo 25% genov ene pasme in 75% genov druge. Tak primer je križanec med Labradoodlom (F1) in Kodrom. Če je Labradoodle parjen s Kodrom, bodo v tem križancu toliko bolj izražene lastnosti Kodra (tudi zdravstvene težave), mladički v istem leglu pa si bodo med seboj zaradi tega tudi nekoliko bolj podobni.
F2: so križanci druge generacije; potomci dveh hibridov prvega tipa. To bi bili na primer mladički dveh Labradoodlov tipa F1. Pri njih se že bolj pogosto kažejo zdravstveni problemi.
F2b: so vzvratni križanci druge generacije; Potomci križanca F1 (Labradoodle) in križanca.
F1b (Labradoodle+Koder).
F3: je tretja generacija križancev; potomci dveh hibridov tipa F2.
Večgeneracijski križanci: so potomci križancev tretje – F3 – (ali naslednjih) generacij.
Seveda so na tak ali podoben način nastale skoraj vse danes poznane pasme psov, vendar pa so bile le-te vzrejane ponavadi za opravljanje določenega dela oziroma naloge. Dandanes križance ustvarjamo predvsem glede na želen videz, karakter in zdravje pa so drugotnega pomena. Vzreja križancev je tudi povečini nekontrolirana s strani raznih klubov, organizacij in kinoloških zvez, posledično pa za vzrejo niso potrebni nobeni zdravstveni testi staršev ali dokazila o njihovi karakterni stabilnosti.
Zaradi nenadne popularnosti križancev se čedalje bolj pogosto pojavljajo tudi ne-etični rejci, ki pse vzrejajo le za dobiček; zdravje, socializacija in skrb za leglo pa jim niso mar.
Če se odločamo za psa in nam ni všeč prav nobena od mnogih priznanih pasem, najprej poglejmo v katero od prepolnih zavetišč – mogoče pa bomo ravno tam našli za nas primernega križanca! Če pa smo prepričani, da je za nas primeren le določen hibrid pasem, pa moramo rejca, leglo in starše mladičev dobro spoznati in oceniti njihovo zdravje, karakter in skrb za leglo!