Kunec - uporabne informacije za skrbnika živali

Kunec je izjemno inteligentna, radovedna in nežna žival, ki ob pravem lastniku postane zvest in igrav spremljevalec. Z ustrezno oskrbo, dovolj prostora in primerno prehrano lahko živi dolgo in zdravo življenje.

Uporabne informacije za skrbnika živali

Pričakovana življenjska doba 5–10 let
Telesna masa 0,5–6 kg
Dolžina telesa do 40 cm
Spolna zrelost 4–8 mesecev
Brejost 28–32 dni
Število mladičev 1–12
Optimalna temperatura okolja 15–20 °C

Obvezna oprema

  • Kletka iz nerjavečega jekla (le za čas, ko nas ni doma)
  • 2 ogradi (priporočamo 4 m²) – ena za omejevanje v notranjem prostoru, ena za zunanji izpust
  • Mehke podloge za ležanje
  • Skrivališča (vsaj eno za vsako žival)
  • Oprema za igro in zaposlitev (tuneli, igrače)
  • Nastilj za kletko (brezprašni oblanci, slama, seno, lan)
  • Stranišče in nastilj za stranišče (leseni peleti ali žaganje)
  • Krtača in ščipalnik za kremplje
  • Transportni boks
  • Posoda za hrano, jasli za seno, posoda za vodo ali napajalnik
  • Kvalitetno travnato seno z zelišči
  • Peletirana hrana

Ravnanje s kuncem

Z njim ravnamo nežno in umirjeno. Pustimo mu, da sam pride k nam in nas spozna. Kunca se z eno roko prime pod sprednjimi nogami, z drugo pa se podpira zadnje noge. Bolj nemirne kunce se lahko namesto pod sprednjimi nogami prime za vratno kožno gubo.

Zaradi moči zadnjih nog moramo biti posebej pozorni pri rokovanju. Zadnje noge vedno podpremo z roko in kunca nikoli ne dvigujemo samo za uhlje. Če kunec nima podpore zadnjih nog in brcne, si lahko usodno poškoduje hrbtenico.

Kdo je primeren lastnik

Z nežnim in potrpežljivim lastnikom vzpostavijo tesno vez. Primerni so predvsem za tiste, ki svojo žival radi opazujejo in jih naravni nagoni, kot sta grizenje predmetov ter kopanje, ne zmotita. S pomočjo klikerja jih lahko naučimo marsikaterega trika. Potrebujejo več ur gibanja dnevno in ukvarjanje.

Niso primerni za majhne otroke, saj slabo prenašajo hrup in nemir. V naravi predstavljajo plen, kar pomeni, da se ne počutijo dobro omejeni v objemu. Kakršno koli interakcijo otrok s kunci mora nadzorovati odrasla oseba.

Kunec – skrb in nega

Bivalni pogoji

Kunci so družabna bitja, ki potrebujejo družbo vsaj še enega predstavnika vrste. Ker so tudi zelo teritorialni, je najbolje, da jih domov pripeljemo istočasno oz. jih na novega družabnika navajamo postopoma. Če so sami, postanejo depresivni, kar se kaže z otopelostjo ali uničevalnostjo.

Majhna kletka, kjer bi bil en sam kunec zaprt celo življenje, je nesprejemljiva. Kletka je ob pravilni uporabi praktična za namestitev stranišča, posod s hrano in vodo ter za čas, ko kunca ne moremo imeti pod nadzorom. V ogrado namestimo predore, skrivališča, igrače iz vej, sena, kartona ali papirja. Izogibamo se neprimernim materialom, ki bi jih kunec lahko zgrizel in pogoltnil.

Bivališče naj ne bo na prepihu in ne na preveč vročih ali mrzlih predelih. Zaradi navezanosti na svoj teritorij moramo v času počitnic za kunca zagotoviti varstvo na domu.

Prehrana

Prehrano kunca mora v vsaj 80 % predstavljati seno, ki ga mora imeti, tako kot vodo, stalno na voljo.

Priboljški, ki jih lahko ponudimo vsakodnevno:

  • Peletirana krma za kunce
  • Trava, zelišča, blitva, radič, zelena, koromač, kitajsko zelje
  • Regrat, bazilika, timijan, meta, peteršilj, endivija, cikorija

Priboljški, ki jih lahko ponudimo 1× tedensko:

  • Košček jabolka, banane ali korenja
  • Borovnica, ohrovt, cvetača, detelja
  • Neškropljene vejice sadnega drevja in mineralni kamni

Hrana, ki ni priporočljiva za kunce:

  • Zelje, soja, pšenica, brokoli, špinača, brstični ohrovt
  • Kruh ali prepečenec, grah, krompir, listi paradižnika, koleraba
  • Piškoti, hrana za hrčke
  • Solata (smrtna driska)
Izogibamo se sladkarijam in žitaricam, saj povzročajo debelost in razvoj neprimerne črevesne mikroflore. Kunci proizvajajo posebne iztrebke – cekotrofe – ki jih pojedo in so nujni za zdravje, saj vsebujejo vitamine in esencialne maščobne kisline.

Nega

Kunci v ujetništvu krempeljcev ne obrabijo dovolj, zato jih moramo redno striči. Ob menjavi dlake je potrebno redno krtačenje. Ker se kunci z lizanjem negujejo sami, lahko v prebavilih nastanejo trihobezoarji (kepice dlake) – za razliko od mačk jih kunci ne morejo izbljuvati, zato je zadostna količina vlaknin (seno!) še posebej pomembna.

Kopanja ne potrebujejo. Redno opazujemo prehranjevalne navade, saj zobje rastejo celo življenje. Priporočena je tudi sterilizacija oz. kastracija – zmanjša označevanje teritorija, prepreči agresijo, navidezne brejosti pri samicah ter nekatera rakasta obolenja.

Znaki slabega počutja

Ker kunci v naravi predstavljajo plen, bolezen dolgo skrivajo in jo pokažejo šele, ko so že hudo bolni. Če samo posumimo, da je z našim ljubljenčkom nekaj narobe, takoj poiščemo pomoč pri veterinarju specialistu.

Znaki stresa ali slabega počutja:

  • Izguba apetita, prenehanje iztrebljanja
  • Apatičnost, neobičajno skrivanje
  • Izcedek iz nosu ali oči
  • Sprememba vedenjskih vzorcev

Nekatera urgentna stanja, ko je obisk veterinarja nujen:

  • Driska, napihnjenost
  • Živčni znaki (paraliza, spremenjen položaj glave, trzanje oči)
  • Oteženo dihanje, moteno izločanje urina, krvav urin
  • Poškodbe okončin, rane, brezdlačna mesta na koži
  • Škrtanje z zobmi, slinjenje, nagnjena glava
  • Izguba ravnotežja, kašljanje, kihanje, praskanje
Bolezni, ki jih kunci lahko prenesejo na ljudi, sta dermatofitoza in encefalitozoonoza.

Sobivanje z ljubljenčkom se začne takrat, ko ga ne le oskrbujemo, ampak ga tudi razumemo, spoštujemo in sprejmemo kot del družine.

Iščete opremo, hrano ali priboljške za vašega kunca?

Oglejte si ponudbo za kunce →

Sara Barlič