Ko se mladički skotijo, ne vidijo, ne slišijo, so brez zob, skoraj nepremični in so popolnoma nemočni ter odvisni od matere. V tej fazi še ni emocionalnega razvoja, socialne navezanosti ali učenja, obstaja pa refleksna reakcija na mraz, lakoto in dotik ter delno tudi na materin vonj. V kratkem bodo mladički pričeli z nekontroliranim in nenamenskim plazenjem sem in tja, ter nekontroliranim obračanjem glave, v iskanju mame. Vse to so priprave mišičevja, živčnega sistema in notranjega ušesa na nadaljnji razvoj.
Znotraj teh prvih dveh tednov poteka razvoj predvsem na fizičnem področju, saj mladički pospešeno rastejo in pridobivajo na moči. Medtem ostajajo vedenjski vzorci enaki in se v tej fazi še ne razvijajo. Elektromagnetno slikanje možganov (EEG) je pokazalo, da praktično ni nobenih razlik v možganskem valovanju med budnim in spečim stanjem psička.
V tem času mladički potrebujejo predvsem hrano in toploto, ker sami še ne morejo regulirati lastne telesne temperature. Če bi mladička v tej fazi odstranili iz toplega objema bratcev, sestric in mame, bi umrl zaradi podhladitve. Prav tako še ne morejo odvajati urina in blata brez materine stimulacije (lizanje po spolovilih). Ker pa se zavedajo direktnega kontakta in dotika, se odzivajo na materino lizanje in bližino. Če matere ne čutijo ob sebi, se pričnejo prestrašeno oglašati z nekakšnim stokanjem, bevskanjem in otožnim cviljenjem.
V tej fazi ima mati največji vpliv na mladičke, tako fizično kot psihično. Njeno mleko (colostrum) je bogato s protitelesi, ki krepijo imunski sistem in pomagajo ščititi kužke pred boleznimi. Mladički v tem obdobju porabijo vso energijo za rast in v prvem tednu svojo težo kar podvojijo.
Na tej stopnji za večino stvari poskrbi psica. Vzreditelj mora vsakemu psičku zagotoviti predvsem toplo ter udobno nastanitev skupaj z mamo in ostalimi mladički. Pomembno je, da spremlja individualni razvoj mladičev, kar obsega dnevno tehtanje in opazovanje, kar zagotavlja, da se vsi mladiči v leglu razvijajo enakomerno in pričakovano. Pri pasmah, pri katerih so mladiči uniformno obarvani in jih zaradi tega med sabo ne moremo ločiti, mladiče označimo na neinvaziven in prijazen način.
V drugem tednu lahko pričnete z nežno stimulacijo živčnega sistema oziroma s povzročanjem blažjega stresa. Ko opazite aktivnost, lahko posameznega psička nežno in previdno za krajši čas odstranite iz legla, potem pa ga vrnite nazaj. Takrat ga lahko nežno in počasi masirate, stehtate, položite na hladno površino, ali pa ga le držite v roki– vse to pa naj traja največ 10-15 sekund na dan. Na ta način boste psičku povzročili blažjo obliko stresa, ki stimulira razvoj možganskih celic. To mu bo omogočilo, da se bo kasneje v življenju lažje spopadal s stresom, bil bolj samozavesten in tekmovalen ter bolj družaben. Kot posledica izpostavitve blažjemu stresu v tem obdobju se opaža tudi hitrejša rast in usklajevanje gibov ter lažje in hitrejše učenje. Vendar to še ni del socializacije ali vzgoje!
Vzreditelj mora poskrbeti predvsem, da ima psica dovolj kakovostne hrane ter da je srečna in zadovoljna, saj svoje fizične in psihične občutke prenaša na mladičke.
V tem času ne dovolite obiskov ljudi pri mladičkih. V stanovanju pa se izogibajte zabavam, popravilom in drugim motečim dejavnikom, ki bi povzročali hrup in bi pomenili veliko število obiskovalcev. V tem času tudi ne premikajte mladičkov iz sobe kjer so nastanjeni, če potrebujejo obisk veterinarja, pa naj le ta pride na dom.