SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
Vrsta in velikost: 6. FCI skupina – goniči in krvosledci, srednje velik
Teža: 29 kg – 34 kg
Višina: 53 cm - 64 cm
Barva: vse barve
Dolžina dlake: kratka
Odpadanje dlake: povprečno
Življenjska doba: 10 – 12 let
Bivalni prostor: zunanji pes, lahko biva v pesjaku, ni primeren za življenje v stanovanju ali hiši
Velikost legla: 5 - 7 mladičkov
LESTVICA KARAKTERISTIK (1 - najmanj, 5 - najbolj)
Velikost 3
Zahtevnost nege 2
Odpadanje dlake 3
Zahtevnost vzgoje 4
Potrebna aktivnost 4
Primeren za otroke 3
Se ujame z drugimi živalmi/psi 3
Čuvaj, ki opozori 4
Čuvaj, ki brani 3
Primeren za: izkušene
Idealen lastnik: fizično aktiven človek (športnik), lovec, družine s starejšimi otroki;
SPLOŠEN OPIS PASME
Ameriški lisičar je potomec Angleško-francoskega goniča. V sedemnajstem stoletju so te pse uporabljali, da so izsledili indijanska naselja, kasneje pa so postali spremljevalci pri lovu. Ameriški lisičar ima zelo dober voh in zelo hitro teče za divjadjo. Danes še vedno predstavlja lovskega psa, čeprav je tudi dober čuvaj in sledilec.
KARAKTER IN TEMPERAMENT
Ameriški lisičar se hitro razburi in je znan po svojem laježu in zavijanju. Skoraj nemogoče ga je navaditi, da ne bi lajal na določene ljudi. Njegovo zavijanje je zelo glasno in lahko zmoti sosede. Kljub temu je Ameriški lisičar socialen pes, ki bo vneto ščitil svoje krdelo, pa če so to ljudje ali živali. Če je ta pes prej živel v krdelu psov (kar je pogosto pri lovskih psih), ga je težko navaditi na življenje v družini. Glasni zvoki in prisotnost različnih vonjev lahko tega psa zelo razburijo, celo do te mere, da postane mrzličen in uničevalen. Ti psi imajo izredno razvit voh in bodo sledili vonju ne glede na vaše klice in ukaze. Celo dobro dresiran lisičar se ne bo odzval na klice, ko je na sledi vonju. Ko so na lovu, se lahko zapodijo tudi za zelo velikimi živalmi, kot je medved, ne glede na to, da so zaradi tega lahko v življenjski nevarnosti. Zato imejte Ameriškega lisičarja na povodcu vedno, ko obstaja nevarnost, da pobegne na cesto ali za živaljo. Ameriški lisičarji so tudi toliko pametni, da bodo pobegnili iz ograjenega vrta, vendar žal ne toliko, da bi bili pazljivi pred avti.
UJEMANJE Z DRUGIMI ŽIVALMI
Ameriški lisičar je lovski pes, ki je navajen loviti v krdelu. Iz tega razloga se dobro ujema z drugimi psi, čeprav je lahko včasih tudi agresiven do psa istega spola. Druge, prostoživeče živali bo, zaradi lovskega nagona, najverjetneje preganjal.
KOMPATIBILNOST Z OTROKI
Ameriški lisičar je primeren za starejše, spoštljive in lepo vzgojene otroke, ki so vajeni ravnanja s psom in izžarevajo določeno mero avtoritete. Na mlajše otroke ga je dobro navaditi že zgodaj, če se bo z njimi pogosto srečeval, njihovo interakcijo pa vselej nadzirati.
DLAKA
Dlaka je gladka, srednje dolga in ščetinasta. Pretirano mehka dlaka ni priporočljiva pri psih za razstave. Edino mesto, kjer je dovoljena delno puhasta dlaka, je na koncu repa.
NEGA
Nega Ameriškega lisičarja je relativno nezahtevna, saj ima gladko dlako, ki se ne umaže zlahka. Vsekakor pa je priporočljivo, da ga vsaj enkrat tedensko krtačite, saj boste tako pravočasno odkrili kožne zajedavce (še posebej pazite na klope) in preprečili izpadanje dlake. Redno mu morate tudi striči kremplje, pri tem pa pazite, da ne odstrižete preveč. Poskrbite tudi za zobno nego, vsaj enkrat mesečno naj dobi govejo kost (sklep), saj je to najboljša pasja zobna ščetka.
ZDRAVSTVENE TEŽAVE
Ameriški lisičar je zelo zdrav pes, ki nima skoraj nikakršnih dednih težav, zato velja za relativno zdravo in odporno pasmo. Ob rednih obiskih veterinarja in ustrezni skrbi za zdravje, ti psi živijo v povprečju deset do dvanajst let.
VZGOJA IN TRENING
Ameriški lisičarji so sicer živahni psi, vendar so znani po svojem laježu. Zelo težko ga bo odvaditi tega. Ovratnice, ki ob laježu sprostijo določen psu neprijeten vonj (npr. citronela) so priljubljena rešitev. Svojega Ameriškega lisičarja morate tudi naučiti, da ste vi vodja krdela, drugače bo postal pretirano zaščitniški in agresiven do drugih ljudi. To ga naučite tako, da vi greste vedno prvi skozi vrata, da pes vedno hodi ob vas ali za vami na sprehodu, da skoči na fotelj šele, ko vi to dovolite, itd... Ameriški lisičarji so dovzetni na pozitivno spodbudo, kazni pa ne prenašajo dobro. Kar nekaj znanja in energije je potrebnih za njihovo dresuro. Še posebej slabo se naučijo čistoče v hiši; tudi tisti, ki jim to uspe, se občasno polulajo ob vznemirjenju.
ZAHTEVANA AKTIVNOST
Vsaka aktivnost je primerna za tega psa, vendar je najbolj zadovoljen ob teku skozi gozd. Ta pes ima veliko energije in je neumoren, zato je zelo pomembno, da ga vsak dan peljete na daljši sprehod, drugače postane nemiren in uničevalen. Ta pes bo z veseljem tekel ob vas ali vas spremljal ob kolesu.
PRIMEREN BIVALNI PROSTOR
Ameriški lisičar je zelo aktiven in veliko laja, zato nikakor ni primeren za stanovanje. Tudi v gostem naselju ni najbolj primeren, saj lahko s svojim laježem vznemirja sosede. Najbolj zadovoljen je na velikem vrtu, vendar poskrbite, da so vrata vedno zaprta, saj je znan po tem, da pobegne.