Vse o činčilah

Činčile izvirajo iz Južne Amerike, natančneje iz suhega podnebja andskih gora Čila, Bolivije in Peruja. So družabna bitja, v naravi živijo v kolonijah. Divje činčile so na seznamu kritično ogroženih vrst, zaradi drastičnega upada populacije kot posledica nezakonitega lova zaradi trgovine s krznom in zmanjšanja kakovosti habitata.

Kdo sem?

Odrasle činčile običajno tehtajo med 400 in 800 g, samice pa so nekoliko večje od samcev. Činčile so živali edinstvenega videza s kratkim telesom, veliko glavo, nežnimi okončinami, velikimi ušesi brez dlak in košatim repom.

Najbolj aktivne so ob zori in mraku. V ujetništvu lahko činčile dočakajo tudi preko 25 let, v naravi pa je življenjska doba manj kot 10 let. Činčila ni primeren ljubljenček za družine z majhnimi otroki. Ker malo pijejo, činčile nimajo izrazitega telesnega vonja.

Razmnoževanje

Činčile imajo najdaljšo brejost od vseh običajnih vrst glodalcev (110 dni), kotijo 1x-2x letno. Skotijo lahko 1-6 mladičev (povprečno 2 ali 3), mladiči činčil so že ob rojstvu prekriti z dlako in imajo takoj odprte oči. Činčile postanejo spolno zrele pri 7 do 9 mesecih.

Nega

Peščena kopel je običajna dejavnost činčil, saj s "kopanjem" ohranjajo svojo dlako čisto in zdravo. Ker činčile prihajajo iz območja z zelo malo padavinami, so se prilagodile tako, da se čistijo z valjanjem v prahu - tu pa ne gre le za higieno, pač pa je to tudi ena izmed najljubših dejavnostih teh puhastih kepic. Činčile peščene kopeli potrebujejo 3-4x tedensko, v bolj vlažnem okolju pa tudi večkrat. Prah/pesek absorbira olja, vlago in umazanijo s kože, ter tako prispeva h gladki in svilnati dlaki. Činčil NE smemo kopati v vodi!

Vzgoja in učenje

So zelo inteligentne živali. Lastniki činčil si morajo pridobiti in obdržati zaupanje svojega ljubljenčka- to lahko traja tudi več tednov. So podkupljive s priboljški – suhimi zelišči, cvetovi, jabolčnimi vejicami in drugimi priboljški za činčile (izogibamo se priboljškov s sadjem, zelenjavo in oreščki).

Hrana

Približno vsaj 75% del prehrane činčil, mora predstavljati kvalitetno seno. Seno pomaga zadostiti njihovo potrebo po grizenju. Glodalci morajo imeti seno, tako kot vodo, vedno na razpolago. Ostalih 25% predstavljajo kvalitetni peleti/briketi.

Sadje in zelenjava NISTA PRIMERNA za prehrano činčil!

• Zelenjava: Kakršnakoli zelenjava lahko povzroči napenjanje. Činčile namreč ne morejo "proizvajat vetrov", kar lahko vodi v gastrointestinalni zastoj in pogin.
• Sadje: Tudi posušeno sadje ni primerno saj vsebuje ogromno fruktoze (sladkorja). Kot živali, ki živijo na visoki nadmorski višini(v okolju kjer sladkor večinoma ni lahko dostopen) njihov prebavni sistem ni prilagojen na presnovo sladkorjev. Kot posledica se zelo hitro razvije diabetes.
• Oreščki: Oreščki niso primerni za uživanje, saj činčile niso sposobne prebavit "težkih" olj in le to vodi v bolezni jeter.
• Solni kamen: Ni primeren za činčile!.

Bivališča in pripomočki

Činčile so zelo tolerantne na mraz, a občutljive na vročino. Pred mrazom činčilo varuje njen neverjetno gosti kožuh – iz enega dlačnega folikla raste preko 60 dlačic! Činčile se najbolje počutijo v suhem okolju pri relativno nizkih temperaturah. Temperature nad 23 C◦ so za njih smrtno nevarne, saj lahko pride do vročinskega udara. Činčile se ne morejo potiti in izjemno težko uravnavajo visoko telesno temperaturo.

So zelo aktivne živali in zahtevajo veliko prostora. Velika večnadstropna kletka (stekleni terariji niso primerno bivališče), zagotavljajo dovolj prostora za plezanje in skakanje. So sramežljive živali in v ujetništvu potrebujejo več mest za skrivanje, kamor se lahko zatečejo pred stresnimi situacijami. Čim bolj se je potrebno izogibati plastiki, ki jo žival lahko zaužije z glodanjem.

Činčile imajo en set 20 zob - 4 sekalce spredaj, 4 predkočnike in 12 kočnikov, ki jih imajo vse življenje. Ker jim zobje neprestano rastejo, moramo zagotoviti dovolj površin na katerih činčila lahko zobke obrabi (lesena skrivališča, brezove/leskove/vrbove idr. veje…).