Ko dobimo mladička, je izbira opreme zanj jasna in preprosta – povodec, ovratnica, posode, igračke in hrana. Novopečeni vodniki te potrebščine izberejo brez težav, ko pa pogovor nanese na bivalni boks,pa se pogosto pojavijo dvomi. Na prvi pogled boks res zgleda kot kruta kletka, v katero psa zapremo, ko se naveličamo njegovih lumparij, v resnici pa je to eno izmed najboljših orodij pri navajanju mladička na hišno čistočo, mirno spanje in mirno čakanje na vrnitev lastnika ob njegovi odsotnosti.
Kljub temu, da je marsikateri novopečeni pasji lastnik do kovinske kletke, ki ji lepše rečemo bivalni boks, precej skeptičen, pa si z njenim nakupom in pravilno uporabo kar precej olajšamo vzgojo psa. Boks je za vsakega lastnika mladiča, pa tudi odraslega psa, izvrstno orodje za vzgojo. Bivalni boks je kovinski zaboj, ki mora biti zadosti velik, da pes v njem udobno leži na boku, v njem stoji in se obrne. Ker bo v njem večinoma spal, ni potrebe, da je prevelik, saj se bo pes lahko tako nemirno prestavljal ali celo krožil po njem. Vanj položimo mehko blazino ali pasjo posteljico ter stabilno posodo z vodo, katere pes ne bo mogel prevrniti.
Kako izbrati pravo velikost bivalnega boksa za vašega mladička si lahko ogledate v videoposnetku ''Kako izbrati bivalni boks za mladička?''
Zakaj uporabljamo kovinski boks?
Boks uporabljamo predvsem v naši odsotnosti, ko mora biti pes sam doma, tako pa hkrati zaščitimo naše stanovanje in psa – le-ta bi lahko uničeval naše pohištvo, s tem pa bi bil v nevarnosti tudi sam.Psa v boks nikoli ne zapiramo za kazen, saj se mu bo zameril in naslednjič ne bo več hotel stopiti vanj. Če se ga pravilno navadi, psu tak zaboj predstavlja varno zatočišče in mesto za mirno spanje.
Ko je kuža na boks navajen, lahko v njem počaka več ur, priročen pa je tudi za potovanja ali obiske pri sorodnikih ali prijateljih, saj psu v neznanem in tujem kraju nudi znano in varno bivališče. Bolj udobnega lahko naredimo tudi z dodatkom mehke blazine ali pene, na kateri bo kuža udobno spal med vašo odsotnostjo. V specializiranih trgovinah z opremo za male živali lahko kupimo posodo za vodo, ki se namesti na stranico kovinske kletke, tako da je kuža ne more po nesreči prevrniti in politi vode. Preko boksa lahko ogrnemo rjuho ali prevleko iz flisa, katera bo psu ustvarila občutek varnega brloga, v katerem bo brez skrbi spal.
Uporaben je tudi pri učenju mladička na sobno čistočo, saj se nesreče najpogosteje zgodijo v naši odsotnosti, oziroma ko psička ne nadzorujemo. Če kuža čaka v boksu, katerega je vzel za svoje ležišče in prostor počitka, bo manj verjetno, da se bo tam tudi onečedil. Psi so zelo čiste živali, ki neradi opravljajo potrebo na mestu, kjer ponavadi spijo. Seveda pa mladička ne smemo dalj časa puščati zaprtega v boksu in ga moramo pogosto peljati na sprehod, da se bo lahko olajšal.
Kako pa psička navadimo, da bo svoj boks vzljubil?
Celoten postopek seveda poteka zelo postopno, psa pa nanj navajamo s pomočjo pozitivne motivacije – z uporabo priboljškov, pohvale in igre.
1. korak: Spoznavanje s predmetom
Vratca boksa od začetka pustimo venomer odprta, kuža pa ga naj v miru povoha in raziskuje. Če se ga sprva boji, nič hudega! S psičkom se v bližini boksa igramo, ga hranimo in vadimo trikce; sčasoma pa se mu čedalje bolj približujemo.
V nobenem primeru pa ne smemo psa kar takoj stlačiti vanj in ga zapreti, saj si bomo s tem naredili medvedjo uslugo, pes pa bo boks povezal z negativnimi občutki.
2. korak: Pokukajmo v notranjost!
Naslednji korak je, da mu v notranjost zaboja nastavimo najljubšo igračko ali slasten priboljšek, naj ga kuža sam poišče. Sprva bo verjetno vanj previdno pomolil le glavo, naslednja bo šla noter ena tačka, nato dve, na koncu pa bo v boks šel kar sam. Če pa se v procesu kužek prestraši, pa učenje nekoliko zaustavimo in utrdimo že osvojeno znanje.
Seveda pa pustimo vrata odprta, tako da se kuža v nobenem trenutku ne bo počutil utesnjenega.
3. korak: Vratca se zaprejo
Ko psiček brez težav stopi v boks in se v njem usede ter uleže, je čas, da za kratek čas zapremo vratca – sprva le za nekaj sekund, nato pa čas postopoma podaljšujemo. Tačas lahko psa zamotimo s slastnim priboljškom ali žvečljivo igračko.
Vratca odpremo brez izjeme v tistem trenutku, ko je kuža umirjen - ko sedi ali leži. Tako ga bomo navadili, da na izpust mirno počaka. Če bomo vratca odprli, ko bo kuža vznemirjen (ko bo lajal, skakal ali praskal po vratih), bomo z izpustom to vedenje nehote nagradili in ga tako le še stopnjevali.
4. korak: Podaljšujemo čas odsotnosti
V nadaljevanju se od boksa oddaljimo ter v končni fazi zapustimo prostor, čas odsotnosti pa daljšamo. To je seveda zelo dolgotrajen proces, katerega ne smemo priganjati.
Če se pes v katerikoli stopnji učenja prestraši ali pa se počuti neugodno, se vrnemo nekaj korakov nazaj in z učenjem še počasneje nadaljujemo. Tako psu ustvarjamo le pozitivne asociacije na boks in kmalu ga bo sprejel za svoje zatočišče, v katerega se bo z veseljem vračal. Zapomnimo si – potrpežljivost je ključ do uspeha!
Pravila za prijetno uporabo boksa:
- Psa v boksu ne puščamo samega več kot nekaj ur!
- Vedno naj ima na voljo svežo vodo!
- Poskrbimo, da kuža prej opravi veliko in malo potrebo, seveda pa je zelo priporočljivo tudi, da ga prej dobro sprehodimo!
- Da bomo zaboju dali občutek udobnega brloga, ga lahko iz treh stranic ogrnemo s temnim pregrinjalom!
- Poleg tega, da nam bivalni boks zagotovi varnost našega psa in naše lastnine, pa je zelo praktičen tudi med potovanji ali obiski prijateljev oziroma družine. Lahko se zloži in ga vzamemo s sabo na pot, v tujem okolju pa bo psu predstavljal znano ležišče, kjer se bo lahko sprostil, mi pa ga bomo za kakšno urico ali dve brez skrbi pustili samega.
Pravilna uporaba bivalnega boksa ni noben bav-bav tako za vas, kot tudi za vašega najboljšega prijatelja - kot pri vseh novih stvareh se je navajanja potrebno lotiti postopoma in z veliko mero potrpežljivosti in v kratkem času bo ''osovražena'' kletka postala njegovo najljubše zatočišče! Še kakšen dodaten nasvet o navajanju psa na bivalni boks pa si lahko ogledate v članku: ''Kako mladička navaditi na boks?''