Lajanje hišnih psov je oblika vedenja, ki se je razvila šele z udomačitvijo psov. Nekateri strokovnjaki to pojasnjujejo z dejstvom, da psi nimajo več tako močno razvite telesne govorice kot njihovi predniki volkovi, hkrati pa so v težavnem položaju, ko se morajo sporazumevati, tako s psi kot z ljudmi. To poskušajo nadomestiti z lajanjem v različnih tonih in različni pogostosti laježa.
Nenehno lajanje je lahko huda težava v skupnem bivanju s psom. Posamezni psi namreč že na najmanjši dražljaj odgovorijo z lajanjem, drugi se oglašajo predvsem na sprehodih, spet tretji se zelo glasni med igro.
Vzroki za lajanje
Nagnjenost k lajanju je različno izražena pri posameznih pasmah, lahko pa je tudi priučena (npr. lajanje na hišni zvonec – kot del teritorialnega vedenja). Iz popolnoma drugih razlogov pa lajajo psi, ki želijo vzbuditi pozornost, ker so se naučili, kako nas spodbudijo, da jim posvečamo pozornost- pa naj bo pozitivno ali negativno. Če psi lajajo, ker smo jih pustili same doma, je lahko eden od vzrokov tudi ločitvena tesnoba.
Kako preprečimo neželeno lajanje?
Vedenja ne potrjujemo
Osnova za preprečevanje neželenega lajanja je, da ne potrjujemo takšnega vedenja, ne pozitivno, ne negativno. Temelj, da se pretirano lajanje že v osnovi ne razvije, je vadba ubogljivosti in seveda dobra, obsežna in zgodnja socializacija z drugimi psi in ljudmi. Tako lahko uspešno preprečimo dražljaje, ki bi lahko psu povzročili negotovost in s tem povečali potrebo po lajanju iz tega razloga.
Signal za neodobravanje
Prav tako pa je potrebno, da je pes že osvojil signal za neodobravanje nekega vedenja, kot je na primer »Ne!« ali »Narobe«. Ko bo začel lajati, ga lahko ustavite s tem signalom in mu jasno nakažete, da je to vedenje nezaželeno. Čim utihne, ga pohvalite, mu date priboljšek in dodate novi ukaz »Mir!« ali »Tiho!«. Ko ponovno začne lajati, celoten postopek ponovite, dokler pes ne bo povezal ukaza (in priboljška) s tišino.
Preusmerimo pozornost
Drugi predlog za odpravljanje pretiranega, neželenega lajanja je, da poskušamo psu preusmeriti pozornost k vedenju, ki ni združljivo z lajanjem – to je recimo hranjenje. Pripravite si okusne priboljške in takoj, ko pes začne lajati, mu poleg odvrnilnega signala (»Ne!«) takoj dajte grižljaj. Čim ga vzame in je zato tiho, dodate ukaz »Mir!« ali »Tiho!« in ga pohvalite. Če boste ukaz izpustili in bo ob lajanju dobil le priboljšek, lahko dojame lajanje kot zaželeno vedenje in priboljšek kot nagrado zanj. Postopoma zavlačujte dajanje priboljška do te mere, da bo pes dobil nagrado šele za kratko tišino, med katero naj se pes osredotoči na nagrado. Če vam s tem uspe psa odvrniti od lajanja za krajši čas, ste že na pol poti do uspeha. Vajo ponavljajte, da bo pes prišel do povezave in čas podaljšujte, med tem pa lahko pes naredi še kakšno drugo vajo, ki odvrne njegovo pozornost od lajanja in s tem pozabi na dražljaj, zaradi katerega je sploh nameraval lajati.
Naučimo lajanja na ukaz
Da pa vadba ne bi bila odvisna le od zunanjih dražljajev, na katere nimamo vpliva (zvonec, promet, neznanci…), lahko psa naučimo tudi lajati na ukaz. Vajo vedno zaključimo z ukazom za tišino in psa nagradimo s priboljškom. To vajo lahko izvajamo doma ali zunaj. Nikoli na psa med laježem ne kričimo, mu ne zatiskamo gobca ali ga ne mirimo z besedami, ker lahko pes napačno poveže povečano pozornost in pohvalo.
Posebni pripomočki
V pomoč pri uravnavanju lajanja so nam lahko tudi posebne ovratnice (kupite jih lahko v specializiranih trgovinah za živali), ki ob lajanju brizgnejo v zrak tekočino z vonjem po limoni. Ta močan vonj psa zmede in ga odvrne od lajanja, vendar pa moramo biti pri uporabi pazljivi - ne smemo jih uporabljati ob nepravem času, pomotoma ali celo za kaznovanje psa. Takšni pripomočki so nastali izključno z namenom, da psa z vonjem odvrnejo od dražljaja, ki je bil povod za lajanje. V trenutku, ko je pes zmeden, poveljujemo »Mir!« ali »Tiho!« in takoj damo možnost nagrade za nadomestno vedenje. Tako dosežemo smiselno nasprotno pogojevanje. Uporaba takšnih naprav pa ni nadomestilo za intenzivno vadbo in seveda ima tudi svoje slabosti (lahko se sproži tudi ob močnem loputanju z vrati ali drugih zvokih, ki so podobni lajanju), kar pa je njihova velika pomanjkljivost. Če se odločite za uporabo takšne naprave, psa nikoli ne puščajte samega z napravo in ob nenamernem sproženju dajte psu možnost, da za nadomestno vedenje kljub vsemu dobi tudi nagrado.
Prekomerno lajanje psa je izjemno nadležno vedenje, ki lahko skrha še tako dobre medsoseske odnose... Vendar brez skrbi! Z veliko mero potrpljenja in posluhom za vašega psa, se da umiriti še tako vztrajnega bevskača!