Marsikdo izmed nas je, vsaj v mladosti, imel majhno plastično ali stekleno posodo z eno ali dvema zlatima ribicama, ki ji je rekel »akvarij«. Ribici v takšnem »akvariju« sta mogoče zrasli do velikosti 5cm (saj se ribe prilagodijo velikosti "akvarija"), živeli pa sta leto, včasih kak mesec dlje, drugič kak mesec manj. »Ahhh nič takega!« so nam ponavadi rekli, »Saj je samo riba...«. Če pa sta ribici po čudežu preživeli več kot recimo 3 leta pa sta gotovo »poginili od starosti« ...
Če v zgoraj zapisanem najdete svojo zgodbo, berite naprej in se pripravite, kajti razbijali bomo mite ;) ...
V grobem delimo zlate ribice na navadne - klasične zlatke, ki imajo torpedasto/podolgovato obliko telesa in na jajčaste/okrogle pajčolanke. Razlika med klasično zlato ribico in pajčolanko je v obliki telesa in velikosti. V tem članku bomo govorili o slednjih, torej o pajčolankah, ki so bolj primerne za akvarije.
Zlata ribica - pajčolanka
Zgodovina zlatih ribic
Zlate ribice so začeli vzgajati pred več kot 1.000 leti na jugu Kitajske. Po začetnem izločanju najlepše obarvanih primerkov, so kasneje začeli še s selektivno vzrejo ribic določenih oblik telesa, oči, izrastkov na glavi, dolžine plavuti, oblike lusk in tako počasi prišli do približno 21 različnih tipov pajčolank, ki jih poznamo danes. A preden odhitite v najbližjo akvaristično trgovino in si tam izberete sebi najljubšo in čisto svojo majhno in simpatično pajčolanko, se seznanite z nekaj pomembnimi dejstvi.
Velikost
Pajčolanke v primernem okolju zrastejo od 15 do 30 cm (lahko tudi več) in imajo pričakovano življenjsko dobo 12-20 let.
Akvarij je veliko več kot le steklena škatla z vodo. Akvarij je prostor, v katerem se ribe morajo dobro počutiti, saj bodo v njem živele do konca svojega življenja. Velikost akvarija za eno samo pajčolanko mora biti vsaj 120 litrov, ker pa so te izjemno družabne, je še bolje, če je akvarij še večji, na primer 150-250 litrov za skupino treh ali štirih ribic. Tu je morda vredno ponovno poudariti, da bučka NI akvarij in zato NI primerna za naselitev (katerihkoli) rib.
Dve ali tri mlade pajčolanke (se pravi mladiče velike 3-5cm) sicer lahko naselimo v 60-80 litrski posodi z dobrim filtrom, a pri tem se moramo zavedati, da bomo v roku enega leta potrebovali akvarij zgoraj opisane litraže. Če tega pogoja ne moremo izpolniti, se tej vrsti rib rajši odpovejmo.
Filtracija
Filter v akvariju je nujen za vse vrste rib.
Še posebej pajčolanke potrebujejo resnično zmogljiv notranji ali, še bolje, zunanji biološko-mehanski filter. Filter zagotavlja zadostno količino kisika v vodi, koristne bakterije, ki živijo v filtrirnem materialu pa razgrajujejo škodljive (ribam strupene ) spojine do tistih, ki jih ribe tolerirajo. Pomembno je, da filtrirnega materiala med čiščenjem ne spiramo pod tekočo vodo pač pa ga očistimo v vodi vzeti iz akvarija. Ne glede na velikost akvarija in zmogljivost filtra, pa je treba vodo menjati in sicer se menja 25% vode vsaj na 14 dni.
Pred naselitvijo rib mora biti akvarij utečen.
Ker so pajčolanke hladnovodne ribe za njih grelca ne potrebujemo, priporočljiva pa je uporaba termometra za nadziranje temperature v akvariju, še posebej poleti. Za dodatno prezračevanje je dobrodošla tudi zračna črpalka.
Pajčolanke načeloma niso plašne in se ne skrivajo, zelo rade pa raziskujejo. Akvarij s pajčolankami si resnično in brez zadržkov lahko opremimo po svojih željah, ribe so pri svojih zahtevah zelo skromne.
Uporabite lahko takorekoč katerikoli pesek, katerekoli granulacije (od mivke do rečnega proda ali kamnov) in barve, dokler ta nima ostrih robov. Pajčolanke namreč zelo rade brskajo po tleh in si lahko med brskanjem po ostrem pesku poškodujejo usta. Prav tako je treba paziti na ostre robove pri izbiri druge dekoracije (kamni, korenine, umetni dekor).
Rastline
Na izbiro imamo umetne ali žive akvarijske rastline. Prednost živih je, da v povezavi z ribami tvorijo naraven življenjski cikel. Ribe proizvajajo CO2 in gnojila za rastline, rastline pa s fotosintezo dodaten kisik v vodi, samicam med drstitvijo pa zavetje pred preveč zagretimi samci. Poleg tega so žive rastline tudi veliko prijetnejšega videza kot plastične.
Lahko pa izberemo tudi rastline, ki so dodaten in dobrodošel del hrane za naše pajčolanke, takšne so na primer: Egeria densa, Ceratophyllum demersum in Cabomba caroliniana.
Lahko pa izberemo za pajčolanke pretrde oziroma neokusne rastline, ki bodo čudovito uspevale v akvariju s pajčolankami, to so npr: Anubias sp., Microsorum pteropus, Cryptocoryne sp., Chladophora aegagropila ...
Na voljo je velika izbira kakovostne pripravljene hrane za pajčolanke v obliki lističev, granul ali briketov ki je osnovna hrana, dodajamo pa jim lahko tudi hrano, bogato z algami, zmrznjeno ali posušeno hrano (artemija, trzači, tubifeksi ...).
Ribam lahko poleg svežih akvarijskih rastlin ponudimo tudi naribano korenje, poparjen grah (brez ovoja), bučke, kumarice, solato, špinačo ali brokoli.
Družba
Pajčolanke so zelo družabne in so tudi ene izmed redkih rib, pri katerih lahko skupaj naselimo ribe različnih velikosti (preveliko odstopanje vseeno ni priporočljivo, saj je mlada majhna ribica odrasli ribi lahko hitro del obroka). Druge vrste rib pa skupaj s pajčolankami ne sodijo v akvarij.
Lahko pa poleg pajčolank naselimo algojede polže (pod pogojem da temperatura vode ne pade pod 21 C).
Skrb za pajčolanke torej ni pretirano zahtevna in z upoštevanjem zgornjih napotkov, jim lahko ustvarimo prijetno okolje, kjer se bodo počutile dobro in nas še dolgo razveseljevale in pomirjale, ko jih bomo opazovali plavati v akvariju.