Na tržišču danes obstaja več vrst pasje prehrane, zato nam izbira prave kombinacije včasih lahko povzroči nemalo težav.
Verjetno ste že kdaj opazili, da se vaš kuža po obilnem obroku, predvsem če je bil sestavljen iz različnih vrst hrane, ni počutil najbolje.
Do tega navadno pride zaradi različnega načina prebave. Suha hrana, konzerve in surova prehrana se namreč ne prebavljajo na isti način in z isto hitrostjo, kar lahko pripelje do prebavnih težav.
Prebavne težave lahko prepoznamo po napenjanju, driski, kruljenju in pretakanju po črevesju ter drugačnem obnašanju psa. Težave na srečo sicer navadno izvenijo v nekaj urah po obroku.
Pa si poglejmo kako sploh poteka prebava različnih vrst pasje hrane.
Vrste pasjih hran
Ekstrudirana briketirana hrana (briketi)
Zaradi načina izdelave in shranjevanja, ima ekstrudirana hrana zelo malo (7%) vlage.
Ko pride takšna hrana v želodec, se najprej napije vlage, kar pomeni, da posrka želodčne sokove, ter se zato “napihne”.
S tem zavzame večjo prostornino, kot jo je imela preden jo je pes zaužil.
Več kot hrana vsebuje žit, večji je briket potem, ko se rehidrira.
Posledica tega je, da se želodec raztegne, na velikokrat neprijetno velikost, s tem pa se poveča tveganje za zasuk želodca, spahovanje, neprijeten občutek v želodcu in tudi bruhanje.
Preden briketi zapustijo želodec, se torej napijejo želodčnih sokov. Ker pa sokov, predvsem pri večjih psih oz. večjih obrokih, ponavadi ni dovolj, se briketi ne zmehčajo popolnoma in želodec zapustijo le delno razmočeni, ter tako poškodujejo sluznico tankega črevesja - to lahko povzroči bolečine v trebuhu, drisko in omeji uspešno absorpcijo hranil.
Ker so briketi najprej dolgo v želodcu, nato pa še v črevesju, se prav tako poveča možnost za prekomerno razrast patogenih bakterij (v kolikor so le te prisotne v briketih ali v drugi hrani, ki jo je pes skupaj z briketi zaužil), hrana zato prične gniti in povzroča napenjanje in včasih tudi drisko.
Temu se izognemo z izbiro briketov z majhno vsebnostjo žit, ali briketov kjer so žita nadomeščena z drugo vrsto OH.
Lahko pa brikete pred hranjenjem namočimo – s tem zagotovimo, da se želodčni sokovi ohranijo v želodcu, saj se briket rehidrira že pred zaužitjem.
Pozorni pa bodimo tudi na velikost posameznih obrokov, saj (pre)veliki obroki pogosteje povzročajo težave.
Ponudbo briketirane hrane si lahko ogledaš TUKAJ
.
Peletirana hrana (peleti)
Peleti imajo zaradi načina pridelave večjo vlažnost, hkrati pa zato tudi krajši rok uporabe.
Ko prispejo v želodec, se ne napihnejo, temveč v stiku s tekočino zgolj razpadejo. Volumen hrane se v želodcu tako ne poveča, želodec se ne raztegne in ne povzroči neprijetnega občutka.
Peleti zapustijo želodec popolnoma razpadli, v obliki kaše. Tako je hrana po prihodu v črevo, takoj na voljo telesu za črpanje hranil, ki jih je, zaradi nežnega načine izdelave v peletirani hrani tudi več, kot v briketirani.
Peletirana hrana vsebuje tudi več vlaknin kot briketirana. V začetni, uvajalni fazi je to lahko vzrok za marsikatero prebavno težavo, kasneje, ko se organizem privadi, pa vlaknine služijo razvoju koristnih prebavnih bakterij ter s tem učinkovitejši razgradnji hrane.
V primerjavi z briketirano hrano, je peletirana ne le lažje prebavljiva, temveč tudi bolj biološko razpoložjiva hrana za psa.
Telo hranila iz nje namreč veliko lažje in v večji meri absorbira, kar lahko v začetni fazi pripelje tudi do povečevanja telesne teže psa. V tem primeru količino obroka zmanjšamo.
Ponudbo peletov si lahko ogledaš TUKAJ.
Konzervirana in kuhana hrana
Tudi tukaj je prebavljivost zelo odvisna od kvalitete ter sestave konzerve.
Kadar sestava konzerve posnema sestavo briketov, ki jih je pes navajen, ne pričakujemo prebavnih težav.
Ker pa je večina konzerv v prvi vrsti namenjena
vsakodnevni popestritvi obroka, ali pa sestavljanju obrokov tako, da doma dodamo nekaj OH, velikokrat naletimo na prebavne težave, če je konzerve preveč ali pa kadar psa poskusimo hraniti samo z njimi.
Večina konzerv, ki jih srečujemo na policah kvalitetnih trgovin za male živali, vsebuje večinoma le meso.
70% mesa sestavlja voda, nato pa je konzervam dodana še juha/voda, da je sočnejša in se lažje meša k briketom.
Takšna konzerva ima zato seveda
majhno hranilno vrednost. Kadar jo uporabljamo za popestritev obroka, to ni slabo, če psa hranimo samo s konzervirano hrano, pa je mora zaužiti precej več kot briketov ali peletov. Razen iz finančnega vidika, sicer s tem ni nič narobe.
Kadar uvajmo konzerve, zato poiščemo konzervo, ki ima
sestavo čim bolj podobno briketom, ki jih je kuža že navajen. Največkrat so to konzerve istega proizvajalca.
Po nekaj dneh, ko je pes takšne vrste hrane že navajen, pa lahko mešamo zraven tudi konzerve, ki vsebujejo le meso in zelenjavo.
Iste smernice upoštevamo, kadar psu k briketom primešamo kuhano hrano, ne glede na to, ali mu postrežemo z ostanki od kosila ali pa posebej zanj kuhamo.
Ponudbo mokre hrane si lahko ogledaš
TUKAJ.
Surova hrana
Surova hrana je prva in najboljše prebavljiva hrana za mesojedo žival.
Je v osnovni obliki in jo zato telo tudi najlažje prepozna in uporabi. Ker hrana ni toplotno obdelana, se v njej ohrani zdaleč največ vitaminov, aminokislin, maščob in drugih hranil, zato je hranilna vrednost neprimerljivo večja, kot pri ostalih vrstah hrane.
Ker ne vsebuje nobenih žit, v ustih prav tako ne povzroča zobnih oblog.V želodcu je celotna količina želodčnih sokov namenjena pripravi hrane za odhod v črevo - uniči se velik del bakterij, hrana se zmehča, razgradijo pa se tudi kosti.
Tako pripravljena nato potuje po črevesju, kjer se hranila absorbirajo in se hrana skoraj v celoti izkoristi. Dokaz za to so zelo majhni iztrebki, ki imajo tudi zelo šibek vonj.
Kadar psa hranimo s surovo hrano, so skrbi o okužbah z bakterijami (Salmonelo, E.Colli, ipd) odveč, saj omenjene slabe bakterije, za razvoj v prebavilih potrebujejo približno 6 ur. V tem času je hrana že prebavljena in zapusti telo našega psa.
Na takšen način je narava poskrbela da se mesojede živali, ne okužijo s svojo hrano.
Ponudbo surove hrane si lahko ogledaš TUKAJ.
Različne vrste pasje prehrane se torej prebavljajo na različne načine. Ko se boste naslednjič odločali, s čim bi postregli svojemu najboljšemu pasjemu prijatelju, se morda spomnite tudi na ta članek in s pravilno kombinacijo vam bo uspelo, da bo vaš kuža užival prav v vsakem obroku, ki mu ga boste ponudili!
Nina W. in Sara B.