Najhujše nadloge našega ljubljenčka so zajedavci. Najsi bodo to zunanji, kot so klopi in bolhe ali pa notranji, kot so gliste in trakulje; prav vseh se poskušamo izogniti v kar največjem loku. Zato je izjemno pomembna preventiva, saj tako preprečimo številne resne zdravstvene težave.
Najpogostejši črevesni zajedavci pri psih so gliste in trakulje. Ker nobeno sredstvo ne pokrije celotnega spektra, je priporočljivo, da vsakič uporabimo drugo sredstvo za njihovo odpravljanje.
Gliste
Do okužbe z glisto pride zlahka, saj so jajčeca bolh mikroskopsko majhna in se nahajajo povsod. Na dlaki psov, v zemlji, travi, preprogi… Prenašajo pa se z iztrebki. Gliste živijo v prebavilih, kjer se hranijo z delno prebavljeno hrano, najdemo pa jih tudi v dihalih in tkivu, kjer gliste živijo neaktivne v »cistah« ki jih tvorijo in v njih ostanejo do primernega trenutka, ko se sprostijo.
Gliste so iznajdljive in prilagodljive, izjemno dobro so poskrbele za svoje razmnoževanje.
Možnosti za okužbo z glisto je veliko:
- zaužitje jajčeca (z zemljo, z iztrebki, travo…)
- zaužitje gostitelja (miši, voluharji, mali glodavci)
- okužena samica prenese na mladiča že v maternici preko popkovine
- okužena samica mladiča okuži po kotitvi z mlekom, v katerem so jajčeca, če se glista naseli v mlečno žlezo.
Trakulje
Okužba s
trakuljo se zgodi, ko pes ali maček zaužije odrivek trakulje, ki vsebuje jajčeca, ali pa, ko med nego kožuha zaužije bolho, okuženo z jajčeci trakulje.
Odrasla trakulja živi v prebavilih psa, pritrjena na črevesno sluznico in jo s tem poškoduje. Sestavljena je iz glave in odrivkov, v katerih se nahajajo jajčeca.
Pes ali maček se lahko okuži neposredno z zaužitjem svežega odrivka ali pa jajčeca, ki se iz odrivka sprosti, ko se odrivek osuši in poči.
Kako preprečiti okužbe?
Okužbe z notranjimi zajedavci so zelo pogoste, saj tako psi kot mački hodijo po zemlji in travi, ter si nato z jezičkom umivajo tačke. Posledično jih pred samo okužbo ne moremo zaščititi, lahko pa jim preventivno dajemo
sredstva za razglistenje ter tako preprečimo škodo, ki jo notranji zajedavci naredijo v telesu.
S
česnom in česnovimi pripravki zajedavcev ne odpravimo, temveč le “izženemo” nekaj odraslih oblik zajedavca iz telesa.
Če je žival močno okužena, lahko močnejša driska povzroči izločanje nekaj odraslih oblik živali iz telesa. Prav tako je znak močne okužbe, če pes gliste izbruha. Najnevarnejše so okužbe pri mladičih, saj je zaradi zajedavcev in njihovega vpliva na prebavila zmanjšana absorpcija hranilnih snovi. Tak mladič hira, ne raste, ima napihnjen trebušček in nizko odpornost. V kolikor se zajedavci ne odpravijo, ali pa jih odpravimo prepozno, je izid lahko smrten.
Pomemben del preprečevanja trakuljavosti pri psih, mačkah in dihurjih je odpravljanje bolhavosti, saj so bolhe vmesni gostitelj trakulje. Ko se v telesu naredi »cista«, se le te, razen kirurško ne da odstraniti ali kako drugače nevtralizirati. Sredstva proti bolham moramo dajati redno, preventivno, ne le v primeru bolhavosti, saj s tem preprečimo še mnoge druge težave.
Srčne gliste
Srčna glista je zajedavec, ki se prenaša drugače od glist in trakulj. Prenaša jo komar in jajčeca (mikrofilarije) sprosti v krvni obtok, od koder odrasla žival najde pot do srca, kjer začne rasti, vse do dolžine 35cm in zaustavlja pretok krvi skozi srce. Srčna glista živi 5-7 let v pasjem srcu in se neprestano razmnožuje.
Ogrožena območja, kjer se pes lahko okuži s srčno glisto spadajo naše
primorje, Istra ter Dalmacija, Španija in Francija. Priporočljivo je, da psa pred odhodom na morje ali takoj po prihodu zaščitimo z ampulo, ovratnico ali tabletami proti srčni glisti.
Preprečevanje okužbe in zdravljenje začetne okužbe je enostavno, v naprednejših fazah bolezni pa težje in večinoma neuspešno, saj je možno le še fizično odstranjevanje skupka glist iz srca skozi aorto.
Preprečevanje okužbe z zunanjimi in notranjimi zajedavci je ključnega pomena za zdravje in dobro počutje našega ljubljenčka! Učinkovito veterinarsko zaščito proti zunanjim zajedavcem pa najdemo TUKAJ (klik)!