SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
Vrsta in velikost: 1. FCI skupina – ovčarski in pastirski psi, srednje velik
Teža: 26 kg - 38 kg
Višina: 56 cm - 60 cm
Barva: vsi odtenki sive, črna, sivo-črna, črno-rjava, antracitna, sivo-bež
Dolžina dlake: dolga, spletena v vrvice, razmršena
Odpadanje dlake: minimalno
Življenjska doba: 12 - 15 let
Bivalni prostor: hiša z vrtom, kmetija
Velikost legla: 6 - 10 mladičkov
LESTVICA KARAKTERISTIK (1 - najmanj, 5 - najbolj)
Velikost 3
Zahtevnost nege 4
Odpadanje dlake 1
Zahtevnost vzgoje 4
Potrebna aktivnost 3
Primeren za otroke 4
Se ujame z drugimi živalmi/psi 3
Čuvaj, ki opozori 4
Čuvaj, ki brani 3
Primeren za: izkušene
Idealen lastnik: družine s manjšimi otroki, alergik
SPLOŠEN OPIS PASME
Bergamski ovčar je starodavna pasma, po predvidevanjih stara vsaj 2000 let. Te pse so prvotno uporabljali kot ovčarje v Alpah. Bergamskega ovčarja nemudoma prepoznamo po njegovi najbolj karakteristični lastnosti, njegovi dlaki, zahvaljujoč kateri se bistveno razlikuje od večine drugih psov. Njegov obilen kožuh se namreč naravno spleta v kosme in tvori posebne vrvice, podobne dreadlocksom. Ta dokaj redka, na pogled pa resnično posebna pasma, je skozi stoletja, vse do danes, ostala praktično enaka.
KARAKTER IN TEMPERAMENT
Bergamski ovčar se ponaša z izjemno inteligenco, odločnostjo, pogumom, obenem pa s prijaznim, ljubeznivim in poslušnim karakterjem. Je zelo učljiv pes. Nagonsko ni agresiven, a je odličen čuvaj, saj je pazljiv okrog tujcev. Je družinski pes v pravem pomenu besede. Ne izbere si enega gospodarja, kot večina drugih psov, temveč z vsakim od družinskih članov splete posebno, unikatno vez in svoje vedenje prilagaja temperamentu posameznega člana. Je zelo pozoren in vselej sodeluje v dogajanju okrog njega, načeloma je doma zelo tih, ne mara pa biti sam dlje časa. Najbolj primeren je za aktivne družine, ki ga bodo vključile v svoje dnevne aktivnosti na prostem. Bergamski ovčar, zaradi svojega posebnega videza, temperamenta in inteligence, ni pes za vsakogar, vendar ima potencial, da postane nepogrešljiv družinski ljubljenček.
UJEMANJE Z DRUGIMI ŽIVALMI
Z drugimi psi se bo razumel, v kolikor jih ne bo videl kot grožnjo njemu samemu ali njegovi družini. Zato je potrebna obširna in zgodnja socializacija. Tudi z mačkami in drugimi ljubljenčki se bo načeloma dobro ujel, če ga boste z njimi seznanili že v obdobju mladička.
KOMPATIBILNOST Z OTROKI
Njegov odnos z otroki je resnično nekaj posebnega. Prisotnost otrok v tem psu prebudi njegove najbolj primitivne volčje in ovčarske instinkte, zato je z njimi zelo potrpežljiv, toleranten, pozoren in zaščitniški. Skozi igro z otroki splete poseben prijateljski odnos. Kljub njegovi skrbni naravi, pa je potrebno v prisotnosti psa otroke vselej nadzorovati.
DLAKA
Kožuh bergamskega ovčarja sestavljajo tri plasti dlake, ki se spletajo v posebne, dreadlocksom podobne vrvice. Prva plast je fina, gosta in oljnata vodoodporna dlaka. Druga plast je t.i. »kozja dlaka«, daljša in trša, ki po strukturi spominja na kozjo. Zgornja plast je sestavljena iz volnate, mehkejše dlake. Vozli se začno pri hrbtenici in padajo ob telesu, ter rastejo dokler ne dosežejo tal. Dlaka na obrazu psa je nekoliko trša in jo sestavljajo valoviti kodri, ki pokrivajo tudi ovčarjeve oči. To je prvotno ščitilo njegov vid pred od snega odbijajočo se svetlobo. Tudi vrvice po telesu imajo posebno funkcijo – so izolator pred mrazom in vročino.
Mladički imajo mehko, puhasto dlako, ki se začne vozlati pri približno osmih mesecih. Ta proces traja do približno drugega leta starosti. Do tretjega leta vrvice dobijo svojo končno obliko in dlaka nadaljuje rast vseskozi življenje psa, ustvarja več plasti vrvic in doseže dolžino tal pri približno petih letih starosti. Najbolje je pustiti, da raste kar se da spontano. Tej pasmi dlaka ne izpada, še ena pomembna lastnost pa je njena hipoalergenost, ki zmanjšuje možnost alergij in astme.
Koža bergamskega ovčarja proizvaja veliko naravnih olj, ki vlažijo vrvice, obenem pa jih ohranjajo čiste in brez vonja.
NEGA
Kar se tiče nege, to ni zahtevna pasma. Ko so vrvice enkrat spletene, potrebuje le občasno krtačenje in kopanje. Če pes biva v stanovanju, je priporočljivo pogostejše kopanje, kot če živi na prostem. V času spletanja vrvic lahko pride do tega, da se dlaka vozla v večje kosme, zato je potrebno vrvice ročno ločevati v 3 – 5 centimetrske trakove, še posebno na sprednjem delu telesa, ter okrog oči. Potrebno je paziti, da se dlake nikoli ne krtači, ko je mokra.
Njegove dlake se ne sme nikoli briti. V tem primeru se dlaka ne bi več spletala v vrvice, marveč v velikanske vozle, ki jih je skoraj nemogoče razčesati. Običajno je pri tem psu skozi dlako dobro vidna njegova koža, kadar pa se naredijo velikanski vozli, koža ne more več izločati naravnih olj, ter ne diha, zato lahko pride do infekcij in izpuščajev. Če želite bergamskemu ovčarju skrajšati dlako, lahko skrajšate posamezne vrvice na primerno družino. O tem se posvetujte s profesionalnim pasjim frizerjem, ki dobro pozna to konkretno pasmo.
ZDRAVSTVENE TEŽAVE
Za to pasmo ni zadostnih informacij o zdravstvenih težavah, da bi lahko govorili o tipičnih boleznih.
VZGOJA IN TRENING
Bergamski ovčarji so zelo poslušni in se hitro učijo, toda ne marajo izvajanja nekoristnih nalog. Dobro se odrežejo pri mnogih aktivnostih, med drugim pri agilityju.
ZAHTEVANA AKTIVNOST
Ta pasma obožuje naravo in bo sama poskrbela za zadostno količino aktivnosti, če ji bo omogočeno prosto tekanje. Idealna je kmetija ali vsaj večji ograjen vrt. Zadovoljen bo z opravljanjem svoje prvotne naloge, torej zganjanjem ovac. Sicer potrebuje dolge dnevne sprehode, uživa pa tudi v igri z otroki.
PRIMEREN BIVALNI PROSTOR
Bergamski ovčar se najbolje počuti v hladnejših podnebjih. Njihov gost kožuh nudi dobro zaščito pred vremenskimi vplivi in ni redkost, da prespi zunaj. V stanovanju se ne počuti dobro, zato potrebuje hišo z vrtom, da zadosti svojim dnevnim potrebam po gibanju.