SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
Vrsta in velikost: 1. FCI skupina – ovčarski in pastirski psi, srednje velik
Teža: 15 kg – 20 kg
Višina: 43 cm - 50 cm
Barva: črna
Dolžina dlake: dolga, gosta, kodrasta
Odpadanje dlake: zmerno
Življenjska doba: 13 - 14 let
Bivalni prostor: zunanji pes, bivanje v pesjaku;
Velikost legla: ni podatka
LESTVICA KARAKTERISTIK (1-najmanj, 5 - najbolj)
Velikost: 3
Zahtevnost nege: 4
Odpadanje dlake: 3
Zahtevnost vzgoje: 4
Potrebna aktivnost: 5
Primeren za otroke: 3
Se ujame z drugimi živalmi/psi: 1
Čuvaj, ki opozori: 5
Čuvaj, ki brani: 4
Primeren za: izkušene
Idealen lastnik: fizično aktiven človek (športnik), družine s starejšimi otrok
SPLOŠEN OPIS PASEM
Hrvaški ovčar je hrvaška nacionalna pasma, izvira iz 14.stoletja, prvi veterinarski zapisi o hrvaških ovčarjih iz leta 1374 so bili najdeni v mestecu Djakovo, iz omenjenih pisnih virov pa izhaja, da so to pasmo poznali že v 7.stoletju. Vsi ti zgodnji viri opisujejo to pasmo prav takšno, kot obstaja še danes. Sistematična vzreja se je začela leta 1935, uradno priznana pa je bila pasma šele leta 1969. Gre pravzaprav za ekskluzivno hrvaško pasmo, ki je zunaj njenih meja izjemno redka. Pa vendar je Hrvaški ovčar izjemen pes, katerega lastnosti bodo čez nekaj let zagotovo cenili tudi drugod po Evropi, kjer ga sedaj šele odkrivajo.
KARAKTER IN TEMPERAMENT
Hrvaški ovčar je izrazito živahen pes, energičen, željan dela in dinamike, hkrati pa tudi zelo družaben in prilagodljiv. Z velikim veseljem izpolni vsak ukaz vodnika, ne prenese grobosti, potrebuje stalen stik z družino, pri čemer s pogledom vedno čaka v pripravljenosti na "bodočo" nalogo, ki jo bo moral opraviti. Močno izražena inteligenca in sposobnost predvidevanja, kaj od njega želi vodnik, kot tudi glede obnašanje živine, ga odlikuje kot izredno dobrega ovčarskega in pastirskega psa, ter čudovitega družabnika človeku. Pri paši se poslužuje bližnjic in trikov, zato svoje delo vedno opravi hitro in dobro. Večina hrvaških ovčarjev je dobronamernih in z veseljem se približajo tujcu, vedno pa so mu pripravljeni pokazati, če le-ta ni dobrodošel. Zelo radi in veliko lajajo, zato jih moramo tega odvajati že od malega.
UJEMANJE Z ŽIVALMI
Hrvaški ovčar je posebnež, nadrejen in zaščitniški tudi do drugih živali. Za svojo čredo bo seveda skrbel in jo bo branil, s tujimi živalmi pa ne bo preveč prijazen. Na ulici se ta pes le redko podredi.
KOMPATIBILNOST Z OTROKI
Kot član družine je z otroki nežen in pazljiv, zelo toleranten in nikoli napadalen. Previdnost in nadzor odrasle osebe je priporočljiv pri zelo majhnih otrokih, katerih reakcije so lahko nepredvidljive.
DLAKA
Dlaka je dvojna, vodoodporna, krovna dlaka je dolga od 7 do 14 cm, gosta in kodrasta po telesu, na obrazu je dlaka kratka, prav tako je kratka na ušesih. Plašč je relativno mehak na otip, valovit ali kodrast, vendar ne volnen, podlanka je gosta. Barva dlake je izključno črna.
NEGA
Ne zahteva posebne nege, dovolj je občasno česanje in skrb, da se dlaka za ušesi in na zadnjih nogah ne sprime. Dlaka postane mehkejša po pogostejšem kopanju, zato je bolje psa večkrat dobro zbrisati z vlažno krpo.
ZDRAVSTVENE TEŽAVE
Zdravstvene težave niso znane, velja za zelo zdravo pasmo, z dolgo povprečno življenjsko dobo.
VZGOJA IN TRENING
Zgodnja socializacija in šolanje sta nujno potrebni, priporočajo se izključno strpne, nežne in vztrajne metode, ki naj temeljijo na pozitivnih vzpodbudah in nagrajevanju z delom. Ker so bistri in dojemljivi, jih je relativno preprosto trenirati. Radi ugodijo lastniku in ubogajo ukaze.
Najbolje se razumejo z lastniki, ki so bodisi živinorejci in lastniki velikih zemljišč, ali pa zelo aktivni ljudje, ki se radi ukvarjajo s športom in tudi vsi tisti, ki iščejo aktivnega pasjega sopotnika.
ZAHTEVANA AKTIVNOST
Hrvaški ovčar potrebuje zelo veliko dnevnih aktivnosti na prostem, vključno daljše dnevne sprehode, tek ali sodelovanje v pasjih športih. Imajo ogromno energije, radi delajo in se jim mora ves čas nekaj dogajati. Primerni so za aktivne lastnike, ki jim bodo lahko zadovoljili njihove dnevne potrebe.
PRIMEREN BIVALNI PROSTOR
Hrvaški ovčar je zunanji pes. Zelo dobro prenaša različne klimatske razmere, kar mu omogoča, da brez težav prenočuje na prostem. Lahko se sicer prilagodi tudi bivanju v stanovanju, vendar pa bo potreboval toliko več vsakodnevnih aktivnosti zunaj, v naravi.