SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
Vrsta in velikost: 1. FCI skupina – ovčarski in pastirski psi, velik
Teža: okrog 40 kg
Višina: 62 cm - 73 cm
Barva: črna, dovoljena bela lisa na prsih in vratu
Dolžina dlake: kratkodlaka in dolgodlaka različica
Odpadanje dlake: zmerno
Življenjska doba: 10 - 12 let
Bivalni prostor: hiša z vrtom, zunanji pes
Velikost legla: ni podatka
LESTVICA KARAKTERISTIK (1 - najmanj, 5 - najbolj)
Velikost 4
Zahtevnost nege 3
Odpadanje dlake 3
Zahtevnost vzgoje 4
Potrebna aktivnost 4
Primeren za otroke 1
Se ujame z drugimi živalmi/psi 1
Čuvaj, ki opozori 4
Čuvaj, ki brani 5
Primeren za: izkušene
Idealen lastnik: pastirji
SPLOŠEN OPIS PASME
Ta starodavna pasma izvira iz Španije, kjer je bila uradno priznana v 18. stoletju. Uporabljali so jih za čuvaje ovac in koz, pa tudi lastnine. Na pogled so malorški ovčarji nekoliko bolj čokati od labradorcev, vendar so jim na splošno nadvse podobni. Njihovo telo je le nekoliko daljše, gobec pa bolj potlačen. Ta pasma obstaja v dveh različicah in sicer kratkodlaki in dolgodlaki. Dolgodlaka različica je manj pogosta.
Ta specifična pasma se ne bo nikoli povsem prilagodila za družnega psa ali hišnega ljubljenčka, saj je to relativno agresivna, teritorialna pasma, vajena življenja na podeželju in zato ni primerna za življenje v urbanem okolju.
KARAKTER IN TEMPERAMENT
Malorški ovčar se sicer naveže na celotno družino, vendar je brezpogojno vdan le enemu človeku. Ker so tako zelo predani, se starejši psi težko prilagodijo ob menjavi lastnika. Pasma je tudi zelo teritorialna, z močnim instinktom za zaščito tistega, kar smatra za svoje, naj bo to družina ali lastnina. Splošno prepričanje je, da ta pasma ni primerna za družinskega psa v sodobnem pomenu besede, vendar obstajajo tudi izjeme. V tem primeru sta ključni predvsem vzgoja izkušenega lastnika in zgodnja socializacija.
UJEMANJE Z DRUGIMI ŽIVALMI
Ti pogumni, samosvoji psi imajo močno izražen bojevit in napadalen značaj, zaradi česar, zlasti ob pomanjkljivi socializaciji, ne bo dobro sprejel drugih psov ali živali. Na javnih mestih, kjer bi lahko srečali druge pse, zato poskrbite, da bo vselej na vrvici, zagotovite pa mu tudi obsežno in zgodnjo socializacijo, da bi kar se da omejili nagnjenja k agresiji.
KOMPATIBILNOST Z OTROKI
Ti psi nikakor niso primerni za družine z otroki, prav tako pa se odsvetuje, da se tuji otroci zadržujejo v njegovi bližini. Previdnost torej ni odveč.
DLAKA
Dva tipa kožuha se pri malorškem ovčarju razlikujeta glede na dolžino dlake. Obe, kratkodlaka in dolgodlaka različica, sta črne barve. Dolgodlaka različica, ki je na splošno precej redka, ima dlako srednje dolžine, ki pa ni posebej zahtevna za vzdrževanje.
NEGA
Oba tipa dlake sta precej enostavna za negovanje. Tedensko krtačenje bo poskrbelo za odmrlo dlako in nečistoče, negujte pa tudi oči, ušesa, zobe in kremplje. Kopanje in šamponiranje ni priporočljivo.
ZDRAVSTVENE TEŽAVE
Pri tej relativno redki, pa tudi zelo odporni pasmi, ni zabeleženih posebnih ali dednih zdravstvenih težav.
VZGOJA IN TRENING
Nujna je zgodnja socializacija in ustrezno šolanje, dokler je pes še mladič in še ni dosegel svoje polne velikosti, saj je tedaj precej lažje obvladljiv. Tudi naravna dominantnost v obdobju pred puberteto še ni tako močno izražena, zato je učenje lažje in uspešnejše. S pozitivno motivacijo, pohvalo in nagradami, bodo rezultati še boljši, trde vzgojne metode pa bodo kvečjemu obrodile neželene rezultate. Vztrajnost, odločnost in obojestransko spoštovanje je osnova za uspešno delo in optimalne rezultate. Pasma ni primerna za začetnike, pač pa je obvezno, da ima lastnik bogate izkušnje z obvladovanjem in vzgojo dominantnih pasem.
ZAHTEVANA AKTIVNOST
Ta pasma je precej aktivna in potrebuje redno dnevno aktivnost, predvsem v obliki prostega tekanja. To so delovni psi, zato jih je potrebno tudi mentalno stimulirati in primerno zaposliti. Potrebujejo veliko prostora, kjer bodo lahko aktivni in se ne bodo počutili utesnjene.
PRIMEREN BIVALNI PROSTOR
Malorški ovčar je primeren samo za življenje na podeželju, zunaj, na prostem. Ker so ti psi vajeni mediteranskega podnebja, dobro prenašajo tudi vročino. Niso primerni za življenje v stanovanju ali utesnjenem mestnem okolju.