Te trije ukazi so v sobivanju s psom najbolj uporabljani in uporabni, saj omogočajo nadzor nad psom, posledično pa njegovo in našo varnost v vsakdanjem življenju.
Sedi!Ta vaja je med najlažjimi za mladičke, saj nekateri psički to vedenje ob interakciji z vodnikom ponujajo kar sami.
1. Psu pokažemo dišeč priboljšek, vendar ga držimo v pesti, tako da ga ne more doseči.
2. Ko želimo, da se psiček usede, roko premaknemo nad njegov smrček, tako da z gobčkom seže navzgor. Roko dvigamo, psiček pa se bo usedel sam od sebe, zato da bo čimviše segel z noskom. Takrat ga izdatno pohvalimo in nagradimo.
3. Če se poslužujemo treninga s klikerjem, kliknemo v trenutku, ko se njegova zadnjica dotakne tal.
4. To večkrat ponovimo, ko opazimo, da psiček vedenje ponuja sam od sebe, pa dodamo še besedo »sedi«.
Prostor!Tudi to povelje je najlažje naučiti s pomočjo priboljška ali vabe.
1. Psičku dišeč zalogaj v stisnjeni pesti pomikamo izpred noska navzdol proti tlem
2. Psiček se bo moral skloniti, pogosto pa se nato tudi sam od sebe uleže. Podobno lahko poskusimo tudi iz sedečega položaja, vendar je bolj zaželeno, da se pes uleže naravnost iz stoječega položaja in se vmes ne usede.
3. Ko pes povelje obvlada tudi v bolj zahtevnem okolju, lahko vajo nadgradimo tako, da se od psa oddaljujemo – najprej nekaj korakov, nato več, lahko poskusimo narediti celo krog okoli ležečega psa… Tako bomo vadili tudi koncentracijo psa in njegovo potrpežljivost.
Stoj!Povelje 'stoj' je nekoliko bolj zahtevno, saj moramo biti pri nagrajevanju vedenja bolj natančni in dosledni. Tukaj nam je kliker v veliko pomoč, saj natančno označuje trenutek, ko pes stoji, nam pa omogoči nekoliko zakasnjeno nagrajevanje.
1. Začnemo stoječ nasproti psa.
2. Pokažemo mu razprto dlan (gesta za 'stop') in se ritensko premaknemo rahlo nazaj.
3. Če pes ostane na mestu ga pohvalimo in nagradimo.
4. Sčasoma razdaljo čedalje bolj povečujemo, v končni fazi pa lahko psu obrnemo hrbet in se sprehodimo stran.
Naučeno redno vadimo in utrjujemo, najprej v mirnem okolju brez motenj, ko pa kuža povelje že obvlada, učenje nadaljujemo v vse bolj zahtevnejšem okolju. Tako bomo znanje utrdili, hkrati pa bomo psa učili pozornosti in sodelovanja z vodnikom. Za začetek se lahko pomaknemo na prosto (dvorišče, travnik), nadaljujemo pa ob prisotnosti drugih oseb in psov. Seveda pa ne smemo pozabiti na obilico pohval in priboljškov.
Pri učenju različnih povelj so ključne besede potrpežljivost, doslednost in nagrada. Posamezne vaje nikoli ne ponavljamo več kot nekaj minut hkrati, da se pes ne naveliča. Vsako uspešno ponovitev nagradimo s priboljški ali igro, za napako pa psa nikoli ne kaznujemo ali kregamo – pes bo tako izgubil motivacijo za učenje! Nepravilne poskuse ignoriramo in naslednji pravilni poskus še bogatejše nagradimo.