Mongolska puščavska podgana (Meriones unguiculatus) živi v visokogorju Mongolije, v južni Sibiriji in severni Kitajski. Prebiva v polpuščavah in stepah, kjer so peščena tla pokrita s travami, zelišči in grmovjem. Zime v stepah so hladne in suhe, poletja vroča, poleti lahko temperatura naraste do 50 °C, povprečna letna temperatura je 20 °C. Je priljubljena domača žival in mnogi jih poznajo pod napačnim imenom mongolski skakači.
ZNAČILNOSTI
Za preživetje v polpuščavah in stepah imajo mongolske puščavske podgane več prilagoditev: varčujejo z vodo in shranjujejo vodo v celicah, njihovi zobje rastejo ves čas in so primerni za drobljenje trdih semen in druge rastlinske hrane, noge so prilagojene na skakanje in beg pred plenilci, predvsem kačami in ujedami.
Sprednje tačke s po štirimi kremplji so prilagojene za tek, skakanje in prijemanje, zadnje s po petimi kremplji pa za tek, skakanje in izvidniško držo ter držo pri hranjenju. Na koncu repa imajo čopek iz temnejših dlak. Glava je široka in kratka, na smrčku imajo dolge vibrise. Oči so bleščeče črne in okrogle in so nameščene precej na straneh, tako da imajo široko vidno polje, lociranje plenilca pa je zaradi tega manj natančno. Zato živali v izvidniški drži glavo premikajo gor in dol, da ugotovijo, kje se nahaja potencialna nevarnost. Uhlji so majhni, okrogli in položeni rahlo nazaj.
Po vsem telesu so odlakane, dlako imajo tudi na zadnjih podplatih. To jih ščiti pred suhim mrazom in vročim peskom, ki sta značilna za območja, na katerih živijo. Dlake zgornjega dela telesa so na bazi temno sive, na sredini svetlo rjave, na koncu pa črne, kar daje kožuhu mongolskih podgan peščeno rjav videz. Dlake na spodnji strani telesa so na bazi prav tako sive, vendar so na konici bele, zato je kožuh spodnjega dela telesa in za uhlji sivobel. Barvne različice mongolskih puščavskih podgan v ujetništvu so poleg naravne barve še črna, siva, zlatorjava in albino.
- Masa odrasle živali: 52 - 133 g; samci: 80 - 110 g, samice: 70 - 100 g.
- Dolžina telesa: 100 - 120 mm.
- Dolžina repa: do 120 mm.
- Življenjska doba: 1 - 2 leti; največ 6 let;
- Telesna temperatura: 38,1 - 38,4 °C.
- Potreba po hrani: 5 - 8 g hrane na 100 g teže na dan.
- Potreba po vodi: 4 - 7 ml na 100 g teže na dan
HRANA IN BIVANJE
Skakači se hranijo predvsem s semeni, včasih pa tudi s sončnicami in za njih pripravljeno hrano. Nekatere vrste jedo tudi žuželke.
Ker so skakači zelo družabne živali, nujno potrebujejo družbo lastne vrste. Zato je priporočljivo, da vedno vzamemo po dve živali istega spola iz istega legla. V nasprotnem primeru lahko postanejo apatični in depresivni.
Če jih dobimo še kot mladiče, jih je z malo potrpežljivosti in priboljškov lahko navaditi na roko. Skakači potrebujejo veliko kletko z mnogimi igračami in skrivališči, da jim ne postane dolgčas. Nujno je tudi kolo, na katerem bodo z veseljem tekali. Prepričati se moramo le, da je kolo varno, da ne pride do poškodb.
RAZMNOŽEVANJE
- Brejost: 21 - 28 dni.
- Spolna zrelost: samci pri starosti 70 - 85 dni, samice pri starosti
- 65- 85 dni.
- Število mladičev v leglu/velikost legla: 1 -12 mladičev.
- Število seskov: 4 pari.
- Trajanje dojenja: do starosti 23 - 30 dni;
- Odprtje oči: pri starosti 18 - 23 dni (v razmaku enega dneva).
- Pojav sekalcev: pri starosti 12 dni.