Vonj ima za pse funkcijo sporazumevanja. Omogoča namreč dostop do velike količine zelo pomembnih informacij: o okolju, o ostalih živalih in o ljudeh.
Vsestranski pasji noskiOsebo ali žival psi razlikujejo z zaznavanjem njenega osebnega vonja. S pomočjo voha so psi sposobni prepoznati celo čustveno stanje – strah, žalost, nemir, zaznajo lahko, ali je neki drug pes bolan in kaj je jedel za kosilo. S pomočjo voha pes razlikuje med seboj tudi enojajčna dvojčka, vsak vonj pa si tudi zapomni. S pomočjo voha pes ugotovi, v katero smer sta se žival ali človek gibala. To lastnost človek s pridom uporablja že stoletja, saj je pasje čutilo vonja nenadomestljivo. Lovski psi, kot so barvarji, lastnika vodijo po sledi ranjene živali; posebej izurjeni psi na letališčih in mejnih prehodih odkrivajo nedovoljene substance; pasji voh pa je koristen tudi pri odkrivanju bolezni in preventivi – vse bolj aktualne so študije psov, ki odkrivajo rakave celice, posebni pa so tudi psi spremljevalci diabetičnih bolnikov, ki zaznajo spremembo nivoja krvnega sladkorja in na to pravočasno opozorijo vodnika.
Voh je pomemben tudi pri pasjih mladičkih!Smrček oziroma čutilo voha deluje takoj, ko se psiček skoti in to čutilo je zanj življenjskega pomena. Oči in ušesa so takrat še zaprti, zato je voh tisti, s katerim mladički prepoznajo svojo mamo in s katerim se orientirajo. Lahko rečemo, da pasji mladički sprva odraščajo v svetu, ki ga »vidijo« s svojim nosom – za pse primarnim čutilom. Zanimivo je, da pes lahko z vlažnim smrčkom zazna še več različnih vonjev, kot s suhim.
Katere pasme imajo najbolj izostren voh?
Vohalne sposobnosti so pri različnih pasmah različno močno razvite; pri lovskih pasmah so na primer bolj razvite kot pri drugih pasmah, prav tako pa so lahko določene razlike tudi med posameznimi psi iste pasme. V raziskavah so potrdili, da je s tem povezana tako dolžina smrčka (daljši smrček pomeni več čutnic in boljšo sposobnost voha), kot tudi barva psa, ki je neposredno povezana s sposobnostjo voha – temnejša barva dlake pomeni bolj razvite sposobnosti voha (na to sposobnost namreč vpliva tudi pigment v koži psa).
Pasma z najbolj izostrenim vohom je bloodhound oziroma pes svetega Huberta.
Za primerjavo: ljudje imamo v svojem nosu približno 5 milijonov čutnih (receptorskih) celic za voh, odrasel pes pa jih ima kar 220 milijonov. Pri ljudeh je torej sposobnost voha precej slabša kot pri psih, ki prek vonja zaznavajo neštete informacije, znane samo njim. Zato lahko naslednjič, ko bo naš kuža na sprehodu vneto vohljal po tleh, potrpežljivo počakamo in se le sprašujemo, kakšne zanimive novice bere s pomočjo njegovega čudovitega noska.