Psi se po večini zastrupijo predvsem s pripravki, ki so namenjeni zatiranju različnih škodljivcev v našem okolju. Največji krivec, da žival strup zaužije je vabljivo prijeten vonj, včasih pa tudi neprimerno nameščene vabe za škodljivce.
Prva pomoč pri zastrupitvi psa
Ne glede na to kaj je vzrok za zastrupitev, smo domačim ljubljencem dolžni pomagati po najboljših močeh. Če od zaužitja strupene substance ni minilo več kot 2 uri mu takoj poskušamo izzvati bruhanje, tako da z brizgo v gobec vbrizgamo 10 do 20 mililitrov 3% raztopine vodikovega peroksida (3% H2O2). Če pes ne začne bruhati po 2-3 minutah, postopek še enkrat ponovimo. Količino vodikovega peroksida seveda primerno prilagodimo velikosti psa (gornji podatek je primeren za srednje velike pse).
Če je od zaužitja preteklo več časa z brizgo v gobec vbrizgamo raztopino aktivnega oglja, ki zmanjšuje pretok strupa iz prebavil v krvni obtok.
Sicer pa je v vsakem primeru potreben TAKOJŠEN obisk veterinarja, ki bo psu nudil strokovno pomoč. Med transportom do veterinarja je priporočljivo, da psa pokrijemo z odejo, da preprečimo morebitno podhladitev. Če imamo embalažo strupa, ki ga je pes zaužil jo nesemo s seboj. Za zdravljenje je na voljo specifičen protistrup (antidot), v hujših primerih pa je potrebna transfuzija.
"Če je pes prišel v stik s strupi kot so kisline ali lug se kožo oziroma sluznice takoj izpere z mlačno vodo ter nujno poišče pomoč veterinarja."
Strupi za glodalce in druge škodljivce
Ti strupi so smrtni tudi za druge živali! Delujejo tako, da v organizmu preprečijo strjevanje krvi, hkrati pa poškodujejo krvne lasnice. Znaki zastrupitve s pripravki za zatiranje glodalcev se lahko pokažejo takoj, največkrat pa šele po nekaj dneh. To je odvisno predvsem od vrste in zaužite količine strupa. Pomembno pa je tudi zdravstveno stanje psa, teža in starost.
Znaki, ki nakazujejo zastrupitev so lahko neješčnost, otožnost, slabotnost. Pojavijo se lahko tudi notranje krvavitve (v prsni koš ali trebušno votlino), ali pa krvavitve iz manjših ranic. Zaradi primesi krvi je iztrebek črno obarvan. Prisoten je možen tudi kašelj in oteženo dihanje. Zaradi motenj v strjevanju krvi so možne krvavitve iz manjših ran, nosu ali dlesni (če je pes v času menjave zob). Nekateri strupi povzročajo živčne težave, ki se kažejo kot nekoordiniranost, epileptični napadi in težave s srcem.
Glede na strup in njegovo količino lahko pes pogine v nekaj dneh, lahko pa tudi v nekaj urah.
Strup za podgane in druge glodavce v obliki modrih granul. Granule so lahko tudi zelene ali rdeče, saj z močnimi barvami lažje privabijo podgane in miši.
Strup za polže
Največja možnost, da se bo pes zastrupil s takim strupom je, kadar ga sprehajamo v bližini vrtov na katerih se uporabljajo organofosforni pripravki za odganjanje (uničevanje) polžev.
Zastrupitev povzročijo že zelo majhne zaužite količine (zadošča že zrnce ali dve). Znaki zastrupitve se lahko pokažejo že v nekaj minutah - oteženo dihanje, nekoordinirana hoja, motnje v zavesti. Možne pa so tudi motnje vida, slinjenje, bljuvanje s krči, nekontrolirano izločanje, pojavi se lahko tudi driska.
Za žival je tak strup v večini primerov usoden, saj napade dihalni center in posledično zadušitev. Tudi za to obstaja protistrup, vendar je čas res ključnega pomena. V trenutku, ko opazimo ali posumimo, da je pes zaužil takšen pripravek moramo resnično čimprej do veterinarja, pa še v tem primeru je uspeh zdravljenja vprašljiv.
Sredstvo za zatiranje polžev in bramorjev je obarvano v značilno modro barvo po kateri ga z lahkoto prepoznate. Če sami kupujete sredstvo za zatiranje polžev in bramorjev bodite pozorni, da ta ne vsebujejo Mesurol granulata, metiokarba ali metaldehida.
Vrtni insekticidi in gnojila
Dokazano je, da so psi z epilepsijo bolj občutljivi na te strupe:
Karbonati in fosfati: zastrupitev z njimi se kaže s preobilnim izločanje sline, solzenjem oči, pogostim uriniranjem, drisko, trzanjem mišic, šibkosti, težavami z dihanjem.
Insekticidi: znaki zastrupitve so podobni kot pri zastrupitvi z karbonati in fosfati.
V obeh primerih je potrebno žival takoj odpeljati k veterinarju in s seboj nesti embalažo strupa, ki ga je pes zaužil. Tako olajšate delo veterinarju saj lahko takoj ugotovi s čim se je žival zastrupila. Do zastrupitve z gnojili in insekticidi lahko pride, če jih žival vdihava, liže, zaužije ali pa se absorbira skozi kožo, blazinice oziroma oči.
Ko uporabljate katerikoli tak izdelek poskrbite, da živali ni v bližini. Iz varnostnih razlogov dobro preberite navodila in se jih tudi držite. Če gnojite travo psa ne spustite nanjo vsaj dva tedna oziroma toliko časa, da se gnojilo zagotovo vpije v zemljo (običajno po dežju). Bodite pozorni če katere izmed teh izdelkov uporabijo vaši sosedi ali so uporabljeni na področju kjer se sprehajate.
Čistila in kemikalije, ki jih imamo doma
Nekatera čistila lahko uničijo tkivo, ker kislina prehaja skozi tkivo membrane in se absorbira v žilni sistem ter tako povzroča bolezni in težave drugih mehanizmov v telesu. Najboljši način, da se izognete zastrupitvi z “domačimi kemikalijami” je, da so pospravljena na mestih, kjer žival nima dostopa do njih. Prav tako poskrbite, da žival ne pride v stik s površino, ki ste jo ravnokar očistili (tako se najlažje izognete opeklinam blazinic). Pazite tudi, če je vaš pes navajen piti iz straniščne školjke.
Če je prišlo samo do zunanjega stika, takoj dobro izperite dlako in kožo z vodo, nato pa zaradi preventive obiščite veterinarja. Če je žival snov zaužila, takoj obiščite veterinarja!
Mačke in psi zelo radi pijejo iz straniščne školjke, kar pa je zanje lahko potencialno nevarno, saj so čistila za stranišče precej bolj škodljiva in nevarna živalim.
Škodljive snovi v vašem domu
Zastrupitve pri psu lahko povzroči zaužitje naslednjih snovi: kisline, osvežilci zraka, amoniak, razkužila, šamponi, mila, belila, barve, baterije, osvežilci za preproge, parfumi, kozmetični izdelki, detergenti, lepila, jod, loščila za pohištvo, barve za lase, petrolej, naftalin, insekticidi.
Avtomobilski izdelki (antifriz, olje za avto, bencin,…)
Zastrupitve z antifrizom so med najpogostejšimi, saj ima snov sladek vonj in okus, zato privablja živali, da ga zaužijejo. Je zelo, zelo strupen in vpliva na delovanje živčnega sistema ter povzroči izjemno hude poškodbe oz. okvare notranjih organov, predvsem ledvic in jeter. Že čajna žlička je dovolj za samo zastrupitev. Za smrt psa težkega cca 5 kg zadošča že 0,2 dcl (1-2 čajni žlički), za težje pse pa od 0,5 do 0,7 dcl antifriza (1-2 veliki žlici).
Znamenja se ne pokažejo takoj, temveč šele čez nekaj ur. Prvi znaki zastrupitve so splošna prizadetost organizma, bruhanje, slabost, kri v trebušni votlini. Sledijo jim še, depresivnost, nekoordinirano gibanje, bruhanje in epileptični napadi. Po zaužitju ne smemo čakati znakov zastrupitve, ampak takoj poiščemo ustrezno veterinarsko pomoč!
Za preprečitev zastrupitve je najbolje, da žival nima dostopa do garaže oziroma prostora, kjer so te snovi spravljene. V zimskem času bodimo pozorni na parkiriščih in cestah, kjer je možnost izliva antifriza! Pes ga lahko zaužije tudi s snegom! Takoj je potrebno poiskati veterinarsko pomoč, saj igra čas izjemno pomembno vlogo.
Antifriz enostavno prepoznamo po izredno močni barvi. Prodajajo se v močni zeleni, oranžni, modri, rožnati, rumeni in drugih močnih barvah.
Ugriz ali stik s strupeno živaljo
Kačji ugriz
Pri nas povzročata strupene ugrize gad in modras. Največkrat pride do ugrizov v okončine, pri radovednih psih pa tudi v glavo ali vrat. Da gre za ugriz kače lahko sklepamo po hitri reakciji psa, saj največkrat zacvili in odskoči. Prizadeto mesto bo hitro oteklo, pes pa ga bo verjetno tudi lizal.
Psa poskusimo umiriti (razburjenje povzroča hitrejše bitje srca, kar povzroča hitrejši prenos strupa), da zmanjšamo širjenje strupa. Poškodovani živali v čim večji meri zagotovimo mirovanje. Najbolje je, da jo do vozila kar nesemo in čimprej poiščemo veterinarsko pomoč. Hoja namreč pospešuje krvni obtok. Zarez na prizadetem mestu ni smiseln. Psu raje nad ugrizom povežemo okončino (ne pretesno) in uporabimo hladne obkladke. Obisk veterinarja je seveda nujen! Uporaba protistrupa pri psih ni priporočljiva, včasih pa le lahko reši življenje.
Znaki zastrupitve so odvisni od vrste kače, količine izločenega strupa, mesta ugriza, ter seveda starosti, teže, velikosti in kondicije psa. Priporočljivo je, da si zapomnite vrsto kače, ki je psa ugriznila (če jo poznate), ali pa si zapomnite njene značilnosti (oblika glave, barva kože, vzorci itd.), saj je konec koncev kača lahko strupena ali nestrupena.
Modras (vipera ammodytes) - levo in laški gad (vipera aspis) - desno, sta edini pri nas strupeni kači, ki za človeka nista smrtno nevarni, a za psa lahko usodni.
Močerad
Zastrupitve z močeradovim strupom so pri nas zelo redke, vendar zelo usodne. Pes se z njegovim strupom zastrupi tako, da vanj ugrizne. Močerad ima namreč zaušesne žleze iz katerih izloča posebno strupeno snov, ki se skozi ustno sluznico vsrka v organizem in takoj preide v kri. Znaki zastrupitve se pokažejo že v nekaj minutah z drgetanjem, izločanjem penaste sline in včasih s hudimi krči, pri čemer lahko žival zapade v šok in pogine zaradi zadušitve.
Posledice ugriza v močerada so zelo resne in zelo hude. Potrebna je takojšna veterinarska pomoč, ki pa je velikokrat neuspešna. Sicer pa so psi po večini previdni do močeradov, saj jih svarilne barve opozarjajo na nevarnost. Kljub temu pa verjetnosti, da vanj ne bo ugriznil, ne moremo zanesljivo izključiti. Izrednega pomena je, da se kot lastnik psa zavedate nevarnosti, ki jo prinese stik vašega psa z močeradom.
Če vaš pes zaužije močeradov strup je potrebna takojšnja veterinarska oskrba, saj je v nasprotnem primeru izid lahko smrten.
Humana prehrana
Velikega pomena je, da vemo katera človeška hrana lahko povzroči zastrupitev in v nekaterih primerih tudi pogin psa.
Pse ne smemo hraniti z:
grozdjem in/ali rozinami, ker lahko povzročijo okvaro jeter in so za psa lahko smrtno nevarne. Znaki zastrupitve so potrtost, bruhanje, driska ter bolečine v trebuhu.
človeško čokolado, ker lahko sproži napade, ki pripeljejo do kome in smrti
stročnicami (grah, fižol, leča, soja, ...) in paradižnikom, ker lahko povzroči aritmijo srca (strupeni naj bi bili predvsem zeleni deli – listi, steblo)
čebulo, ker uničuje rdeče krvničke in povzroča anemijo
zelenjavo vloženo v kisu
gobami
avokadom, ker povzroča težave z dihanjem in "nabiranjem" vode v trebušni votlini
surovim mesom rib, konj in svinjine
veliko količino soli, ker lahko povzroči težave z ledvicami in jetri
ocvrto hrano
sladkarijami
pokvarjeno hrano
macadamia oreščki, ker povzročajo paralizo. Snov v macadamia oreščku, ki povzroča težave je zaenkrat še neznana. Tudi količina, ki slabo vpliva na psa ni točno določena, ker so se ob raziskavah pri nekaterih psih težave pokazale že po štirih oreščkih, pri nekaterih pa šele pri tridesetih. Povzroča gibalne težave. Mišice trzajo, noge so oslabljene in zatečene. Psi imajo tako težavo pri vstajanju ter premikanju in pri temu “kažejo” bolečino. Dostikrat pride tudi do paralize.
muškatni orešček je smrten
mandlji
semeni jabolk, hrušk, češenj, ker vsebujejo cianid, ki je strupen tako za živali kot za ljudi
surova jajca, ker lahko povzročijo salmonelo
"Psi ne smejo zaužiti zdravil na bazi paracetamola (npr. Lekadol)!!!"
Rozine so s svojim sladkim okusom za pse zelo privlačne, a žal povzročajo hude okvare jeter.
V kolikor ste v dilemi kaj vaš kuža sme jesti pa si lahko primerno hrano za pse ogledate v spletni trgovini.
Strupene rastline
Na srečo je le malo rastlin, ki so za psa lahko smrtne. Simptomi zastrupitve so lahko vidni kot izpuščaji na koži, zatekla usta in požiralnik, bruhanje, driska, bolečine v trebušni votlini. V najhujših primerih pride do epileptičnih napadov, težav s srcem, dihali ali ledvicami, ki jih lastnik težko takoj zazna.
Zato je najbolje, da obiščete veterinarja, če veste da je pes zaužil strupeno rastlino.
Seznam strupenih rastlin:
TISA: vpliva na živčni sistem. Klinični znaki zastrupitve so driska, bruhanje, povečane zenice ter krči. Smrtna doza za psa je 30g.
NIKOTIN: prvi znaki zastrupitve so apatičnost ter driska. Smrtna doza za psa je lahko že 9 mg na 1 kg telesne teže.
VOLČJA ČEŠNJA: povzroči povečanje zenic ter pospešen pulz (vznemirjenost).
OLEANDER: vpliva na kardiovaskularni sistem. Prvi znaki so težave pri gibanju.
NAPRSTEC: podobno kot oleander.
OSTROŽNIK: podobno kot oleander.
FILODENDRUM: pojavijo se otečene sluznice ter krvava driska.
DIFENBAHIA: podobno kot filodendrom.
DIVJI KOSTANJ: pride do težav s prebavo, lahko pa celo do kome.
DREVO ŽIVLJENJA (Dracena): pojavijo se izpuščaji ter utrujenost.
AMARILIS: dve čebulici sta lahko že usodni.
NARCISA: podobno kot amarilis.
BRŠLJAN (Hedera Helix): podobno kot amarilis.
IRIS (Perunika): podobno kot amarilis.
TULIPAN: podobno kot amarilis.
BOŽIČNA ZVEZDA: pride do povišane telesne temperature, bruhanja ter diske.
Drevo življenja in božična zvezda sta zelo priljubljeni rastlini, ki sta prisotni v veliko slovenskih domovih. Poskrbimo le, da ju naš ljubljenček ne doseže, saj ob zaužitju le-teh lahko močno zboli.
Druge strupene rastline za pse so tudi: aloa, vetrnica, azaleja, smrečica, zelenika, praprot, krhlika, zlatica, ricinus, krizantema, detelja, repinec, orlica, kokolj, jesenski podlesek, spomladanski podlesek (žafran), ciklama, volčin, svilničevka, dren, bezeg, naprstec, konjska preslica, hijacinta, hortenzija, jasmin, kristavec, brin, negnoj, lovor, lobelija, volčji zob, glog, kaktusi, svilnica, omela, orhideja, preobjeda, slak, razhudnik, hrast, meta, potonika, metlika, bor, rododendrum, sagovec, navadni odolin, zvonček, rosika, gosja trava, lilija, divji lan, nedotika, železnjak, glicinija, teloh.
Nekaj kratkih nasvetov, kako preprečiti zastrupitve (prevedeno po dr. Jill A. Richardson)
Če postavljate vabe za škodljivce, jih nastavite na mesta, kjer žival ne mora priti do njih. Ko na vrtu uporabljate gnojila ali insekticide, živali preprečite dostop do področja, kjer ste jih uporabili, dokler se vse ne vpije v podlago.
Bodite pozorni na to, kakšne rastline imate na vrtu in stanovanju. Če so strupene, živali onemogočite dostop do nje ali pa se je znebite.
Ko čistite stanovanje s čistili, živali ne pustite, da pride v stik z očiščeno površino dokler je mokra. Prav tako imejte čistila spravljena ne mestih, ki jih žival ne doseže.
Živali nikoli ne dajajte zdravil, razen v primeru veterinarjeve odločitve.
Živali nikoli ne dajajte človeških zdravil, kot so tablete proti bolečinam, zdravila za raka, antidepresivi, vitamini, tablete za hujšanje.
Ne puščajte sladkarij na mestih, ki so za žival dosegljivi.
Veliko vsakdanjih predmetov je za žival lahko smrtnih (baterije, čistila, cigarete, alkohol, kava,…). Zato poskrbite, da žival ne mora imeti stika z njimi.
Olje za avto, antifriz in bencin so za psa smrtno nevarni. Zato je najbolje, da so spravljeni v prostorih kjer žival nima dostopa do njih.
Če uporabljate spreje proti bolham, se pri uporabi strogo držite pravil.
Vedno je boljša preventiva kot kurativa!