Dvajset dni po rojstvu začne mladičkom delovati tudi sluh. V primerjavi s človekom ima pes boljši sluh za določene vrste zvokov.
Pasji sluh nedvomno močno prekaša sluh človeka, saj lahko (mlad) človek sliši zvoke s frekvenco največ 20.000 Hz, med tem ko lahko pes sliši zvok s frekvenco do 40.000 Hz. Pes torej sliši najmanj petkrat bolje od človeka! Ta sposobnost zaznavanja visokofrekvenčnih zvokov služi dobremu zaznavanju premikanja plena ali oddaljenih zvokov v naravi.
Sluh
Za pse ima ključni pomen pri komunikaciji in preživetju v naravi:
Zaznavanje nevarnosti: služi za hitre zaznave zvokov in jim omogoči hitrejše reakcije.
Komunikacija: pomaga pri prepoznavanju čustvenih stanj drugih psov in ljudi.
Lov in sledenje: psi se na sluh pri iskanju izredno zanašajo.
Sposobnosti pasjega sluha
Največja razlika med slušno sposobnostjo človeka in psa pa se pokaže pri zelo visokih frekvencah, saj lahko psi slišijo bistveno višje zvoke, nekje med 47.000 Hz in 65.000 Hz, kar pomeni, da je pri teh frekvencah lahko pasji sluh tudi do stokrat boljši od človeškega.
S tem spoznanjem se je uspešno razvila metoda »tihega žvižga«, ki ga za sporazumevanje s psi danes zelo uspešno uporabljajo policija in varnostne agencije. Zvok, ki ga človeško uho ne zazna, pes pa ga sliši in razume, lahko uspešno opozori službenega psa na osumljenca, ne da bi le-ta lahko zaznal ukaz, ki je bil namenjen izurjenemu psu. Ta metoda se je pri policijskem delu in treningu psov izkazala za zelo uspešno.
Na zaznavanje zvoka in izostrenost sluha pa vpliva tudi oblika uhljev: psi s pokončnimi ušesi imajo sposobnost, da prestrežejo več zvoka in natančneje določijo tudi smer. Viseči uhlji pa nekoliko ovirajo vstop zvoka, pa tudi obračajo se manj učinkovito, zato pes s takimi uhlji precej težje izsledi smer zvoka. Pri teh psih je potrebno, zaradi zaprtosti uhlja, paziti na čistočo notranjega dela, saj lahko pride do različnih težav z ušesi in uhlje ustrezno pregledovati in redno čistiti.
Bolezni sluha
Sluh in dedno pogojene težave s sluhom pri psih so tesno povezane s pigmentacijo in z barvo kožuha. Genetska napaka, ki v nekaterih primerih povzroča gluhost, je namreč tesno povezana z geni, ki povzročajo belo barvo kožuha in modro barvo oči (npr.: dalmatinec z modrimi očmi; pri tej kombinaciji je namreč kar 51 % psov gluhih vsaj na eno uho). Podobno težavo, vendar v nižjem odstotku, pa lahko opazimo tudi pri belih bulterierjih, bokserjih, parson russel terierjih, argentinskih dogah in podobno. Ker je pigmentacija in barva dlake dedna, moramo pri nakupu psa pasme bele barve ali kombinacije bele in drugih barv, zelo paziti, da so starši legla zdravi in paritvena kombinacija ne bo proizvedla gluhih mladičev!
Razen bolezenskih vzrokov, ki so lahko posledično vzrok za izgubo sluha pri psih, pa je tako pri psih kot pri ljudeh eden glavnih razlogov za povzročeno izgubljanje sluha tudi pretirana izpostavljenost hrupu.
Pasji sluh je neverjetno občutljiv in igra ključno vlogo v njihovem življenju. Kot skrbnik psa morate poskrbeti za zdravje njihovih ušes in razumeti, kako psom sluh pomaga pri vsakodnevnem življenju. Redna nega in preventiva pa sta ključni za ohranjanje optimalnega sluha vašega psa.