040 626 001 Email Pomoč
Brezplačna dostava nad 39€
Odpošljemo v 24h
Dostavimo v 1-2 dneh
Skupine živali
040 626 001 Email Pomoč

Center uporabnih vsebin

Spletne strani, ki bodo potešile vašo radovednost in vam odgovorile na vse, kar ste vedno želeli vedeti o domačih ljubljenčkih!

Kako poskrbeti, da je psu udobno med srečanjem z drugim psom?
  1. Kaj je socializacija, zakaj je pomembna?

    Ste na sprehodu z vašim kužkom že kdaj srečali kosmatinca, ki se je bal vsakogar in vsake reči, ki je prišla mimo? Če je njegovo obnašanje pri vas zbudilo zanimanje, kako to, da se ta kuža obnaša popolnoma drugače kot vaš štirinožni prijatelj, je tu odgovor na to vprašanje kuža najverjetneje ni pravilno socializiran.

    Socializacija je proces v katerem se (v tem primeru) pes uči družbenih pravil obnašanja - kaj je dovoljeno in kaj ne - ter kakšno je pričakovano vedenje v določenih situacijah.

    Značaj vašega psa ne temelji le na genetiki in karakternih značilnostih določene pasme, temveč je v enaki meri odvisen od uspešne in pravilne socializacije. Izkušnje, ki jih bo mladiček dobil med socializacijo, bodo direktno vplivale na njegov značaj, kakršnega bo imel kot odrasel pes. Socializacija psov je torej zelo pomemben element, ki ga nikakor ne smemo zanemariti. Je ključ do kužkove sreče, samozavesti in manj stresnega življenja, kar bo posledično prineslo več zdravja.


    Pomembno je tudi, da pred raziskovanjem sveta zunaj in ljudi v njem, pomislimo na cepljenja, ki jih ima oziroma še nima naš prijateljček opravljena. Kužka, ki še ni cepljen, ne smemo izpostavljati zdravstvenim nevarnostim, ki pretijo nanj zunaj, zato v tem času raje povabimo koga na obisk in se tako lotimo prvotne socializacije. Če smo v dvomih, kdaj je pravi čas, da kužku predstavimo zunanji svet, za nasvet poprosimo svojega veterinarja. Ko bo le-ta dal zeleno luč za raziskovanje novih teritorijev, se lahko zabava prične.

    Da bi se pes lahko uspešno in pravilno socializiral, mora biti na pravilen način in ob pravem času soočen z različnimi impulzi – kot so nove situacije, kraji, predmeti, zvoki, ljudje, otroci, druge živali, itd. Torej gre za navajanje psa na različna okolja in situacije s katerimi se bo srečeval v svojem življenju, da se bo v le-teh počutil lagodno, sproščeno in varno, in zato nanje odzival zdravo ter na družbeno sprejemljiv način. Če se pes tekom socializacije ne sreča z določenimi situacijami, je velika verjetnost, da se bo kasneje nanje odzval preplašeno ali agresivno.

    Nadzorujmo okolje!

    Ključno pa je, da se socializacija odvija v kontroliranem okolju, kar pomeni, da mora imeti lastnik nadzor nad vsemi novimi impulzi – drugimi psi, ljudmi, zvoki, itd. – s katerimi se bo pes prvič soočal. To je pomembno zato, da so te prve izkušnje pozitivne in ne negativne, saj lahko prva slaba izkušnja postane travmatična in tako v psu dolgoročno usidra bojazen ali agresijo pred neko situacijo. Na primer, ko želite, da vaš psiček prvič stopi v kontakt z tujimi psi, se prepričajte, da bodo ti psi prijazni in vzgojeni. Psičku pustite, da se tem novim psom približa, jih opazuje in raziskuje v svojem tempu, nikoli ga ne silite v interakcijo. Predvsem pa poskrbite, da bodo vsi novi stiki – tako z ljudmi, predmeti ali drugimi živalmi – varni, prijetni in pozitivni. Odlično orodje pri pasji socializaciji so tudi priboljški in pohvale, s katerimi lahko kužka privabimo v nove situacije.

    Socializiramo se vsi, tako psi kot ljudje, le na nekoliko različne načine. Ljudje se socializiramo predvsem z drugimi ljudmi, v prvih letih našega življenja pa so ti »drugi ljudje« predvsem naša družina. Tudi psi se socializirajo z ljudmi, vendar pa zanje ni dovolj, če se socializirajo samo znotraj družine. Pes se zlahka nauči sprejemati ljudi (in živali) s katerimi biva, zato socializacija pri psu pomeni predvsem seznanjenje s čim več različnimi neznanimi bitji in dražljaji iz okolja. Poleg zgoraj naštetega, se mora pes socializirati tudi s prometom (avtomobili, kolesi, avtobusi), poštarji, hišnimi zvonci, otroškimi vozički, glasnimi zvoki, nepoznanimi predmeti, itd. Med socializacijo pes drugače shranjuje vtise kot pozneje v življenju. Uči se primernih reakcij in odnosov, ter spoznava svoje tipično okolje.

    Socializacijo izvajamo z namenom, da bi pes v vsaki situaciji odreagiral družbeno primerno – torej tako kot je zaželeno – in da ne bi prihajalo do neželenih oblik vedenja. S socializacijo pes izgublja pretirano plašnost ter pridobiva samozavest, pogum in sproščenost v najrazličnejših situacijah.

    Kritično obdobje za socializacijo


    Kritično obdobje za socializacijo mladička je med tretjim in dvanajstim tednom starosti. Prva faza socializacije poteka znotraj legla, v interakciji z mamico ter ostalimi mladički, kjer se uči osnovnih pravil pasjega obnašanja. Ta faza je izredno pomembna, zato mladiček ne sme oditi v novi dom in zapustiti legla pred 8 tednom starosti (priporoča se še kak teden kasneje). Druga faza socializacije pa poteka, ko mladiček prispe k novemu lastniku v novo okolje. V tem obdobju se priporoča intenzivno dnevno ukvarjanje z mladičkom ter počasno navajanje na vse, s čimer se bo pes v življenju redno srečeval, da kasneje ne bo imel pretiranih in neželenih odzivov na novitete – kot so npr. pretirana plašnost ali agresija. Tako ga vsi novi impulzi ter neznane stvari ne bodo plašile in posledično bo manj možnosti, da med odraščanjem razvije vedenjske težave oziroma neželeno vedenje, ki pogosto izvira ravno iz nezadostne ali neprimerne socializacije.

    Po zaključenih cepljenjih zato svetujejo čim bolj redne sprehode, kjer lahko mladiček spoznava novo okolje, situacije, ljudi in pse, lahko pa ga vpišete tudi v malo šolo za mladičke (se toplo priporoča), kjer bo poleg obsežne socializacije z drugimi mladički pridobil tudi osnove poslušnosti.

    Vse je odvisno od vodnika!

    Najpogosteje je način, kako se pes odzove na stimulacije iz okolja, odvisen od uspešnosti ali neuspešnosti lastnikove vzgoje. Bodite pozorni, da pri navajanju na neznane dražljaje ne reagirate burno. Če se mladiček nečesa boji, ga ne mirite, ne jemljite ga v naročje in ne tolažite, saj boste s tem zgolj utemeljili in potrdili razlog za njegov strah. V vsaki situaciji ostanite mirni in ravnodušni, uporabljajte pomirjujoč glas, tako da bo tudi pes dojel, da ni razloga za paniko. Ko se bo psiček pogumno soočil s strašljivo novostjo (karkoli že to bo), ga vedno močno pohvalite in nagradite s priboljškom ali njegovo najljubšo igračo. Če pa boste opazili, da je pes v neki situaciji popolnoma prestrašen ga iz nje odstranite in ponovite vajo v nekem manj strašljivem okolju.

    Navajanje na samoto


    Čeprav je priporočljivo, da v času socializacije z mladičkom preživite čim več časa, pa ga morate navaditi tudi na samoto. Postopoma ga za krajši čas puščajte samega in opazujte njegovo vedenje. Lajanje, tuljenje, zavijanje ali destruktivno vedenje, ki so znaki ločitvene tesnobe, je lahko zelo moteče za vas in vaše sosede, zato mladička že zgodaj naučite, da nekaj časa v dnevu preživi sam. Tudi ko ste doma, ne posvečajte vse pozornosti in časa samo mladičku. Naučite ga, da se zamoti sam, če pa prosi za vašo pozornost, ga ignorirajte. Ko se bo umiril, pa mu jo namenite. Tako se boste pri odraslem psu izognili čezmerni odvisnosti od vas, kar bo olajšalo, ne samo vaše vsakdanje življenje, temveč tudi daljše odsotnosti, dopuste in nepričakovane situacije, ko bosta morala biti s psom ločena. Če bo pes vajen stika z drugimi ljudmi in živalmi, ga boste lažje tudi zaupali v varstvo, brez strahu pustili v pasjem salonu in si močno olajšali obiske pri veterinarju.

    Vselej pa se moramo zavedati, da je pes bitje, ki do določene mere še vedno sledi prirojenim naravnim nagonom, zato pri nekaterih pasmah, kljub obsežni socializaciji, ne bomo vselej uspešni pri odpravljanju lovskega nagona. Ta je običajno usmerjen proti manjšim živalim, kot so ptice, glodavci, mačke,… Zato se na psa nikar ne jezite, ker sledi svojim nagonom, temveč bodite pozorni na to in poskrbite, da bo pes v takih situacijah vselej na povodcu, da ne bi škodoval drugim ali sebi.

    Čeprav naj bi socializacija potekala že od kužkove mladosti, je mogoče socializirati tudi starejšega psa. Metode se podobne tistim pri socializaciji mladega kosmatinca – vztrajnost, mirnost, vedrost, potrpežljivost, doslednost in seveda veliko priboljškov in pohval. Pomislite, kakšni bi bili naši otroci, če jih starši ne bi vodili skozi mladost in jih vzgajali. Podobno je z našimi štirinožnimi prijatelji – le da so ti popolnoma odvisni samo od nas.


    Mojca Maver in Helena Jagodic

  2. O AVTORJU
    Popust na prvi spletni nakup



    MR. PETOV IZBOR