Gotovo smo vsi lastniki psov kdaj doživeli, da se naš pes na travniku zapodi do najbližjega šopa trave in se začne pasti, kot nekakšna pomanjšana kravica! Morda se nam zdi smešno, morda pa nas zaskrbi, ali je z njim vse v redu? Vprašajmo se, zakaj naš pes je travo…
Ga boli želodec? Za pse je popolnoma normalno, da od časa do časa popasejo nekaj trave. Kljub temu, da je to pogost pojav, pa točnega razloga za to vedenje ne poznamo. Znanstveniki sklepajo, da je lahko posledica več razlogov ali kombinacije le-teh. Najbolj pogosta razlaga, katero smo gotovo že kdaj slišali je, da psi jedo travo, ko se ne počutijo dobro ali pa jih boli želodec. Trava naj bi izzvala bruhanje in jim tako olajšala nelagodje. Vendar pa bruhanje ni vedno posledica, pod vprašanjem pa je tudi zavesten namen psa, da se s tem dejanjem 'pozdravi sam'.
Mu manjka kaj v hrani? Eden od razlogov bi lahko bil tudi pomanjkanje vlaknin v prehrani psa, ki jih poskuša nadomestiti s travo. V tem primeru je najboljše, da psu spremenimo prehrano in mu ponudimo takšno z višjim odstotkom vlaknin ali pa mu k redni prehrani dodajamo vlakninsko bogata živila, kot je zelena listnata zelenjava, jabolka, brokoli, buča, laneno seme, …
Mu je všeč okus? Drugi razlogi so nekoliko bolj preprosti, saj je možno, da pes je travo preprosto zato, ker mu je všeč njen okus ali pa mu je dolgčas in se tako zabava – to je še posebej opazno pri mlajših psih in pasjih mladičkih. V tem primeru poskusimo psa zamotiti z raznimi aktivnostmi, kot na primer igro, učenjem trikcev, metanjem žogice in podobno.
Čeprav trava sama po sebi za pse ni strupena, pa moramo vseeno biti pozorni, da pes ne je trave na območju, kjer je gnojena ali tretirana s strupenimi herbicidi in pesticidi, paziti pa moramo, da je pes zaščiten pred paraziti, ki nanj prežijo v travi, kot so bolhe in klopi! Po sprehodu v visoki travi pa psa vedno obvezno pregledamo, saj se lahko ostri delci in semena trav zapičijo psu v tačke ali okrog gobčka. Če opazimo, da pes prekomerno je travo ali kaže druge znake slabega počutja pa je seveda priporočljiv posvet pri veterinarju.