Akvarij ne more delovati brez filtra: to je sistem, ki iz vode izloča snovi, ki onesnažujejo vodo, predvsem organski material. Izvor teh snovi gre iskati pri ostankih hrane, odmrlih listih rastlin, ribjih iztrebkih, prahu, ki lebdi v zraku ipd. Če teh snovi ne odstranimo, voda v kratkem času postane strupena za ribe in rastline in se spremeni v smrdečo tekočino.
Na tržišču je na voljo več vrst akvarijskih filtrirnih sistemov. Mnogi industrijski akvariji so že opremljeni z vgrajenim filtrom, zato akvaristu ni treba izbirati med raznimi modeli. Dobro poznavanje tehničnega in biološkega delovanja filtra je vsekakor priporočljivo, tako da lahko v primeru potrebe opravite vzdrževalne posege ali poskrbite za »prvo pomoč«.
Vsak filter je sestavljen iz dveh delov: iz posode za filtrirni material in motorja za povratek vode v akvarij. Glede na položaj filtra (v notranjosti akvarija ali izven njega) ima posoda šobe za aspiracijo vode ali pa je hermetično zaprta in povezana z akvarijem s posebnimi cevmi. Voda pada v posodo ali vstopa vanjo na osnovi principa veznih posod, za prenos v akvarij pa poskrbi centrifugalna črpalka ali (vse redkeje) električni rotor, priklopljen na prezračevalnik. Osrčje filtra je filtrirni material, ki obdeluje vodo.
Poenostavljena shema dušikovega ciklusa v akvariju:
Filtrirni material
V glavnem poznamo dve vrsti filtrirnega materiala: material, ki zadržuje grobe odpadne delce (ti so po navadi vidni), in material, ki odstranjuje organske snovi in njihove derivate: ti so po navadi nevidne organske snovi in njihovi derivati, ki so nevarni za vse vodne organizme. Za odstranjevanje grobih odpadnih delcev se opravi mehansko filtriranje, ki »precedi« vodo. V ta namen so na voljo sintetična vata FILTERWATTE, ekspandirana smola (sintetična gobica), lava (FILTERLAV), AQUACIL (keramične cevke) in CLAROCLAR (aktivno oglje).
Za odstranjevanje oziroma presnavljanje organskih snovi in njihovih derivatov uporabite tako imenovano »biološko« filtriranje. V tem sistemu je filtrirni material hkrati substrat, v katerem živijo bakterije in drugi mikroorganizmi, ki preko zapletenega biološkega postopka presnavljajo organske snovi in jih spremenijo v anorganske snovi (predvsem nitrate), s katerimi se hranijo rastline in alge. Za ta način filtriranja lahko uporabite kateri koli material, ki omogoča naselitev in razvoj bakterij. Najpogosteje se uporabljajo sredstva AQUACIL (keramične cevke), spužve, FILTERLAV in CARBOZEO, granulati iz raznih inertnih materialov (keramika, lava, zeolit itd.), aktivno oglje.
Poleg teh dveh filtrirnih sistemov obstajajo še drugi, na primer adsorbcijski sistemi (CLAROCAR z izredno aktivnim ogljem ali MUTACAL s sintetično smolo) in kemijski filtri (z aktivno šoto AQUATOR itd.). Pri morskih akvarijih je v rabi posebni filtrirni sistem z UV žarki in sterilizacijskim učinkom. Gre vsekakor za posebne naprave, ki jih priporočamo izkušenim akvaristom.
Prikaz delovanja zunanjega filtra s centrifugalno črpalko (levo) in filtra, vgrajenegav akvarij (desno). Filtrirni material je lahko rahlo različen od tistega, prikazanega na skicah (ilustracija se nanaša na sladkovodni akvarij).
Nasveti
Učinkovitost vsakega filtra je odvisna od zmogljivosti posode (kakovosti filtrirnega materiala) in moči (v litrih) centrifugalne črpalke. V sladkovodni akvarij namestite črpalko (npr. MAGIC PUMP), katere zmogljivost na uro je enaka prostornini akvarija (v primeru 100-litrskega akvarija namestite filter z zmogljivostjo 100-150 l/h). Prostornina posode mora znašati približno 10% volumna akvarija (pri zaprtih zunanjih filtrih je lahko posoda manjša). Pri morskih akvarijih bi morala zmogljivost biti dvojna: v 100-litrski akvarij je treba namestiti črpalko z zmogljivostjo 200-300 litrov na uro; tudi posoda je v tem primeru večja in zajema 15% prostornine akvarija.
Priporočeni vrstni red začetnih korakov v akvaristiki:
Povzeto po brošuri Prodac: Akvarij (kotiček žive narave pri vas doma)